Tri kraljice v Pastirski igri v Ločah

Andrej Šuster Drabosnjak iz Drabosinj pri Kostanjah, najvidnejši predstavnik slovenske književnosti na Koroškem v 18. stoletju, je v 57. letu starosti umrl 22. decembra 1825. Literarna veda ga prišteva med bukovnike, večinoma samouke na Koroškem, ki so širili in iz latinščine ter nemščine v slovenščino prevajali prilike, svetopisemske igre in apokrifna besedila, torej taka, ki niso del svetopisemskega kanona. Posebej znan je postal s svojimi prevodi in priredbami verskih ljudskih iger, kakršna je tudi Pastirska igra. Gre za trikraljevsko igro z božično svetopisemsko motiviko, ki prikazuje angelsko oznanjenje Mariji, zapoved cesarja Avgusta, iskanje prenočišča, pastirje ob hlevčku, obisk treh kraljev in tako naprej do rojstva Jezusa v betlehemskem hlevu. Pastirska igra je bila nazadnje na Koroškem leta 2001 uprizorjena v Šentilju.

Drabosnjak je pisal v bukovniškem ljudskem jeziku, ki vsebuje kostanjške narečne prvine, deloma pa tudi elemente iz slovenske pisne tradicije. Pastirsko igro je po starem rokopisu Andreja Šusterja Drabosnjaka, verjetno nastalem leta 1814, za gledališki praznik že leta 1987 priredila Herta Lausegger. Besedilo igre, ki bo 21. decembra uprizorjeno v Ločah, temelji na priredbi Drabosnjakove Pastirske igre, ki jo je pripravila Herta Maurer-Lausegger. Kot pravi predsednica SKD Jepa-Baško jezero Anica Lesjak-Ressmann, so v društvu o »skupnem društvenem projektu začeli razpravljati pred dvema letoma«. Povezali so se s Krščansko kulturno zvezo in kot režiserko pridobili Alenko Hain, ki že najmanj 15 let sodeluje z društvom. »V predstavi sodeluje nad 70 ljudi, največ je pevcev. Nastopata obe gledališki skupini, otroški zbor Jepca, akcent, mladi akcent, Tamburaški ansambel Loče, pa tudi organistka Špela Filipič, tako da v igri sodelujejo otroci, mladina, odrasli in starejši.« Pri branju besedila se je pokazalo, da ima res vsaka vas svoj glas. »V tem območju okoli Baškega jezera v naši občini imamo 28 vasi. Določene fraze in besede so različne od začetka naše občine od vzhoda do zahoda.« Scenski recital v Patirski igri so igralci močno obdelali pod strokovnim mentorstvom društvenega tajnika SKD Jepa-Baško jezero Martina Korena, ki je slovenist, zelo vešč narečja Bač in Loč z okolico. 

Lojzi Gallob, po domače Trupi, iz Žužalč v občini Bekštajn, je govedorejec, ki je bil 43 let član tamburaške skupine v Ločah. »Preko tega sem tudi povezan s SKD Jepa-Baško jezero, sicer pa sem član SPD Dobrač.« Pri prvem branju Pastirske igre je Lojzija presenetilo Drabosnjakovo narečje iz okolice Kostanj, pa tudi uporaba nemških besed, za katere bukovnik v 18. stoletju ni imel slovenskih ustreznic. »To je taka stara slovenščina, mi tukaj doma svoje narečje govorimo in to je že malo drugačno. To je spet ena taka stvar, ki sem se je moral šele naučiti.« Lojzi nastopa v vlogi gostilničarja, birta, vseh igralk in igralcev v Pastirski igri je osem. »Najprej imam z enim vandrovcem dialog, nato imam po zavrnitvi Marije in Jožefa še monolog.« Z vajami so začeli oktobra. »Na začetku sem doma naglas bral, da to slovenščino v ušesa dobim«, pravi Gallob. Namesto treh kraljev se novorojenemu odrešeniku v loški izvedbi Pastirske igre pridejo poklonit tri kraljice. Z dobro uro dolgim recitalom Pastirske igre SKD Jepa-Baško jezero pride tudi na gostovanje, »če nas kdo povabi«, pa pristavi predsednica društva Anica Lesjak-Ressmann.