Tradicionalna igra na prostem: Vogrče bodo za nekaj dni glavno mesto gledališča

Dvorišče pred župniščem v Vogrčah se je spet spremenilo v gledališki oder. V zadnjih 25 letih so postale predstave na prostem prava kulturna tradicija, ki povezuje vaščane in ljubitelje gledališča iz bližnje in daljne okolice.  

Letošnja predstava je že enajsta po vrsti, odkar jih od leta 1999 na prostem uprizarjajo z dvoletnimi ali triletnimi pre­sledki na idiličnem prizorišču pred vogrškim farovžem. Ob 30. obletnici ustanovitve Katoliškega kulturnega društva za Vogrče in okolico so se člani društva odločili, da v režiji Alenke Hain uprizorijo komedijo »Tistega lepega dne«, ki jo je po noveli Cirila Kosmača za oder priredil Srečko Fišer.

Kratka vsebina

Komedija »Tistega lepega dne« se dogaja na Primorskem v 30. letih prejšnjega stoletja, vendar ima veliko skupnega z usodo koroških Slovenk in Slovencev tistega časa. Velik del Primorske je bil takrat pod Italijo, javna raba slovenščine pa je bila z zakonom prepovedana, vključno s petjem slovenskih pesmi. V predstavi se domačini tem prepovedim upirajo tako, da na skrivaj ohranjajo slovensko besedo in narodne pesmi, predvsem tiste z vsebino narodnega bujenja. Obenem se na skrivaj norčujejo iz dvakratnega vdovca Štefuca, znanega po svoji nagli jezi. Štefuc je odločen, da bo svojim trem otrokom priskrbel novo mamo, in to naj bi bila Pečanova Zana, ki pa se že pripravlja na poroko z Graparjevim Ludvikom. Štefuc vztraja, da ima vse pravice, da se tam poroči še tretjič, saj se je že dvakrat ženil pri Pečanovih. Torej, za smeh in zabavo je nedvomno poskrbljeno.

Kdaj in kje si lahko ogledate igro

Premiera bo 9. avgusta, ob 21. uri pred farovžem v Vogrčah. Ponovitve bodo 10., 11., 14., 16. in 17. avgusta, vsakič ob 21. uri.

Kje lahko kupite vstopnice

Kdor si želi ogledati predstavo, naj pokliče na Katoliško kulturno društvo Vogrče po telefonu 0043 664 467 3456 (od 16. ure dalje) ali na Krščansko kulturno zvezo na telefon 0043 463 51 6243 ali po spletu ticket.petzenlandla.at. Vstopnice so na voljo tudi pri knjigarnah Haček in Mohorjeva, pri Krščanski kulturni zvezi (KKZ), v Kulturnem domu Pliberk ter pri članih in članicah KKD Vogrče in okolica. Vstopnina je 25 evrov, do 14. leta pa je vstop prost.

Avtobusni prevoz iz Roža in Celovca

Krščanska kulturna zveza organizira avtobusni prevoz na predstavo »Tistega lepega dne« v Vogrčah, ki bo v nedeljo, 11. avgusta. Avtobus bo odpeljal iz Roža preko Celovca s pobiranjem potnikov na naslednjih postajah: Ločilo, Brnca, Bekštanj, Loče, Ledince, Šentjakob, Podgorje, Sveče, Bistrica, Šentjanž, Kožentavra, Ilovje/Lambichl in Celovec.

Prijave zbirajo do najkasneje ponedeljka, 5. avgusta zvečer na e-naslovu: [email protected] ali po telefonu: 0463 516243. Na prireditev bodo peljali samo ob zadostnem številu prijav (min. 40 oseb). Cena za vstopnico in prevoz znaša 40 EUR na osebo.

Recept za uspešno delovanje

Lani je Lojz Kerbitz po 21 letih predal vajeti društva v roke Verene Jamer. Kerbitz je bil desetkrat organizator igre na prostem. Povedal je, da je recept uspeha v vseh letih in tudi letos v tem, da  se ustvari med vsemi sodelujočimi dobro vzdušje, da je treba vztrajati in delati za skupen cilj.

---

---

Ko je zamižal, je videl tekst

Max Prutej je že od nekdaj rad stal na odru, četudi začetki niso bili čisto enostavni. Vogrški župnik Vinko Zaletel, ki je v Vogrčah postavil temelje in gojil bogato tradicijo gledališča, v njem sprva ni videl gledališkega talenta. »Ko sem pa prvič stopil na oder in povedal tiste tri stavke, ki sem jih tedaj imel, pa sem ga očitno prepričal. V naslednji igri sem nato že dobil glavno vlogo,« je povedal Max in dodal, da je preko igranja iz igre v igro izboljšal svoj besedni zaklad. Svoje vloge se je večinoma učil po zajtrku. Priznal je, da jim ni posvečal ravno preveč časa. Razložil pa je, da mu je prišel v prid pri učenju besedila dober spomin. »Če sem zamižal, sem lahko brez težav ponavljal besedilo. Celo vlogo sem videl pred notranjim očesom in vedno vedel, na kateri strani je kaj. Zdaj v zadnjih letih pa je to že malo težje,« je razložil Max. Dodal je, da so bili zanj vedno lažji tisti prizori, v katerih so bili daljši dialogi, kot pa tisti, v katerih je moral ob pravem času povedati le nekaj besed. 

---

Sodelovala sta pri vseh igrah

Rudi in Štefka Kontschitsch sta doslej sodelovala pri vseh enajstih igrah na prostem. Igrala in pomagala sta, kjer je le bilo možno. Rudi je prvič stopil na oder leta 1958 na materinski proslavi, se spominja, žena Štefka pa je na oder prvič stopila nekaj let kasneje. Oba pravita, da je bilo ključnega pomena pozitivno vdušje. »Vseeno, koliko dela je bilo, vsi smo radi pomagali, ker vemo, kaj nazadnje nastane,« pravi Štefka. Mož Rudi je povedal, da je bilo zanj vedno največ dela pri postavljanju in pripravljanju kulis, ki so jih postavljali sami. Pravita, da sta v teku let spoznala, da je igrati komedijo znatno teže kot pa uprizoriti dramo. Vesela sta, da igra na prostem ne povezuje le cele vasi s tamkajšnjo okolico, temveč tudi njihovo celo družino. Poudarjata, da imajo skozi vsa leta in vse do danes veselje sodelovati pri teh odmevnih gledaliških igrah in si želita, da bi se ta tradicija ohranila pri naslednjih generacijah.    

---

Nadaljevati delo prednikov

Maria Zidej je prvič stopila na oder leta 1962, pri petih letih, ko je na materinski proslavi zapela pesem »Jaz pa grem na zeleno travco«. Na ta nastop se še dobro spominja. Prav tako pa ji je v spominu ostalo, da je s 13 leti prvič suflirala pri igri Henrik, gobavi vitez. Da se je pred 30 leti ustanovilo Katoliško kulturno društvo Vogrče in okolica je bil »kriv« njen oče Miha Lubas (†). Dolgoletni vogrški organist je leta 1994 namreč sklical prvo sejo na svojem domu, po domače pri Olipu. Prvi predsednik je bil Pepej Polesnig, ki je poskrbel za dobre temelje v društvu. Njega je nasledil Lojz Kerbitz, ki je bil nato tudi gonilna sila pri izvedbi iger na prostem. Ko je lansko leto oddal funkcijo predsednika, so dolgo iskali osebo, ki bi ga nasledila. To odgovorno funkcijo je prevzela Marijina hčerka Verena, na kar je zelo ponosna, kajti drugače letošnje predstave na prostem najbrž ne bi bilo več. Seveda pa brez vseh odbornikov in pomagačev takega veleprojekta ne bi bilo možno izvesti. Skupaj pa bodo pozorni na to, da bodo delo svojih prednikov še dolgo nadaljevali.