Selske junakinje so se podale po svoje

V prirejeni pravljici režiserke Ane Ruter pogumno vitezinjo Floro čaka nenavadna pustolovščina, polna preobratov in smeha.

Kaj se zgodi, ko se glavni pravljični lik – tik pred začetkom zgodbe – preprosto ne prikaže? V gledališki predstavi »Pravljica po naše«, ki so jo v soboto, 28. junija, krstno uprizorile v farni dvorani v Selah udeleženke gledališke šole KPD Planina Sele s humorjem, drznostjo in veliko domišljije, dobimo odgovor: zgodbo prevzamejo v svoje vajeti selske junakinje. »On je … ni ga tukaj. Ne vem, kako naj to še drugače povem,« obupano pove pripovedovalka Julia Kelih, ko iz zgodbe izgine vitez Kasijan. Na njegovo prazno mesto stopi skromna služabnica Flavia, ki postane nova junakinja – vitezinja Flora, ki jo je igrala Mija Oraže. Skupaj z iznajdljivo kovačevo hčerjo Klementino, ki jo je igrala Sanja Oraže, in s kradljivko srca Ronjo, ki jo je igrala Mila Oraže, se odpravi rešit princeso, ki jo varuje zmaj. Namesto klasičnega boja, kjer bi junakinje morale zmaja ubiti, se odločijo za drugačen pristop. Flora vztraja: »Mora obstajati še kakšen drug način, kako priti do princese, ne le spopad z zmajem.« In res, skupaj z Ronjo in Klementino odkrije skrivni prehod, skozi katerega se izognejo boju in tako  dekleta izberejo drugačno pot, miroljubno rešitev brez nasilja. Ko končno najdejo princeso, ki jo je igrala Lara Dovjak, ta niti malo ni navdušena in vzklika: »Kje je moj vitez? Ne, ne, ne. To ni pošteno!« Flora, Klementina in Ronja uspešno rešijo princeso Flavio, a ugotovijo, da ni prav nič hvaležna. Princesa, ki je razočarana, ker je ni rešil »vitez na belem konju«, godrnja in noče z njimi domov. Dekleta jo vseeno pripeljejo nazaj v kraljestvo – privezano k drevesu, ker drugače ni šlo. Kraljice Violete, ki jo je igrala Lara Dovjak, njihov prihod ne gane, a Flora jo nagovori: »Saj si ti prav toliko pomembna kot on.« Kraljica, ki je bila vselej v senci kralja, je ganjena in jim izroči medalje, zlato in priznanje, Flora pa postane prava vitezinja. Zgodbo zaključi pripovedovalka: »Zgodba sicer ni bila niti približno taka, kot je zapisana, ampak je bila točno taka, kot bi morala biti. Konec.« 

Sanja Oraže(11)
SeleZell Pfarre

Gledališko šolo v Selah obiskujem že štiri leta. V tem času sem se naučila veliko o igri na odru – kako se izražati z glasom, mimiko in telesom. Poseben poudarek je bil tudi na pravilni izgovorjavi, kar mi je pomagalo izboljšati govorne spretnosti. Poleg gledališča sem dejavna tudi na drugih področjih. Pojem v mladinskem zboru v Selah, kjer igram tudi klavir. Poleg tega igram nogomet pri ekipi SG Carnica. Skupaj z Mijo igrava v starostni skupini do 10 let. Sem šolarka in obiskujem 1. razred Slovenske gimnazije v Celovcu. V naši igri »Predstava po naše« igram vlogo kovačice Klementine, ki izdeluje rožnate (pink) meče. Igrati to vlogo mi je bilo zelo všeč.

Mija Oraže(11)
SeleZell Pfarre

Že štiri leta obiskujem gledališko šolo v Selah, kar mi je prineslo veliko neprecenljivih izkušenj. V teh letih sem se naučila, kako se giba na odru ter kako se pravilno naglaša in izgovarja besede. Igram glavno vlogo vitezinje Flore. Priznam, da mi ob prvem branju besedilo ni bilo všeč – nisem si znala predstavljati, kako bomo vse to prenesli na oder. Potem ko smo jo še enkrat prebrali in jo začeli uprizarjati, pa mi je postala predstava zelo všeč. Navsezadnje je igra zabavna in se jo splača priti ogledat. Poleg gledališča v prostem času igram nogomet pri nogometni ekipi SG Carnica v starostni skupini do 10 let. Igram tudi klavir in pri zboru pojem. Obiskujem pa 2. razred Slovenske gimnazije.   

Iz rubrike Galerije preberite tudi