Robert Hedenik je po premieri 10. februarja tudi minuli konec tedna, 17. in 18. februarja, ponovno smuknil v kožo gospoda Karla. Kot pravi, je lik oportunista in izkoriščevalca aktualen zato, ker so razni gospodi Karli še vedno med nami. 

V farnem domu v Bilčovsu je bila v petek, 10. februarja premiera gledališkega monologa »Der Herr Karl« v suvereni upodobitvi Roberta Hedenika in režiji Aleksandra Tolmaierja. Za Roberta Hedenika je to po zelo uspešni vlogi dr. Fausta druga vloga, s katero ne nastopa izključno pred družino in prijatelji, temveč se izpostavlja sodbi javnosti. Ta ima v Avstriji, kar se gospoda Karla tiče, gotovo pred notranjim očesom dikcijo in lik genialnega Helmuta Qualtingerja, ki je danes kultni monolog »Der Herr Karl« leta 1961 ustvaril skupaj s Carlom Merzem. 

Roberta Hedenika, družinskega očeta, podjetnika in športnika v šoli umetnost nasploh in književnost posebej ni kaj prida zanimala. Prvih pesmi se je krovec in klepar po poklicu na pamet začel učiti pred približno sedemnajstimi leti, začel je s Schillerjevo balado »Die Kraniche des Ibykus«, za recitacijo te balade je nekoč pri profesorju Janku Zerzerju v gimnaziji dobil najslabšo možno oceno. Sledila je Prešernova »Zdravljica«, ki jo Hedenik zna še danes na pamet, kakor tudi znameniti Hamletov monolog o biti in ne biti. 

Ideja za upodobitev gospoda Karla se je Hedeniku porodila pred dvema letoma, ko je dobil v roke knjigo »Der Herr Karl« in si na Dunaju ogledal istoimensko predstavo. Pred 40 leti, ko je prvič videl Qualtingerjevega gospoda Karla, ga ni nič nagovorilo, »jaz sem rokodelec, klepar in krovec, kaj pa mene takšne stvari zanimajo«, pred dvema letoma pa je po dunajski predstavi prvič pomislil, da bi bilo to besedilo primerno zanj. Po letu dni priprav in učenja besedila, »učim se med vožnjo v avtomobilu, ugasnem radio in ponavljam odstavek, dokler ga ne osvojim,« je Hedenik gospoda Karla pretekli vikend z odliko postavil na oder bilčovškega farnega doma. Najtežje pri upodobitvi gospoda Karla so bile digresije tega lika, saj Karl »začne govoriti eno stvar, sredi stavka neha, in nadaljuje z nečim čisto drugim, preden spet ne povzame štrene.« »Takih Karlov, oportunistov in izkoriščevalcev je veliko med nami, tudi v farni dvorani bo med publiko gotovo sedel kak Karl,« o aktualnosti Karla pripomni Hedenik. Avstrijska družba je po njegovih besedah taka, »da si v njej z lahkoto ustvariš eksistenco, kot je Karlova, čeprav sem ponosen Avstrijec in menim, da živimo v dobro urejeni državi«. »Zakaj to delam? Sem povezovalen človek, ki želi skupaj spraviti nemščino in slovenščino, leve in desne, delavce in intelektualce, mlade in stare, kar mi s temi uprizoritvami tudi dobro uspeva.«