V soboto, 25. marca, je svojo jubilejno predstavo na odru selske farne dvorane zelo doživeto odigrala številna ekipa Katoliškega prosvetnega društva Planina Sele: za predstavo Voda je pridno vadilo in jo tudi suvereno odigralo 40 gledališčnikov vseh generacij.
Društvo je lansko leto praznovalo 120. obletnico kulturnega delovanja, želja članov in članic pa je vseskozi bila, da bi v okviru praznovanja na oder postavilo večjo gledališko produkcijo, v kateri bi se združile vse generacije selskih gledališčnikov. »In želja se bo danes z malenkostno zamudo izpolnila. Ko se nam izpolnjujejo želje, v srcu začutimo praznično veselje. In danes je praznik, praznik gledališča in praznik nas vseh, ki imamo radi teater,« je po pozdravnih besedah povedala predsednica društva Milena Olip.
Kmečka komedija Voda, izdana leta 1935, je delo slovenskega dramatika Jože Vombergarja (1902–1980, rojen v Pšenični Polici pri Cerkljah na Gorenjskem), enega najboljših dramatikov slovenske izseljenske književnosti. Zgodba se dogaja na začetku prejšnjega stoletja v vasi Suhi Dol, »trpeči v stoletni žeji«, in pripoveduje o problematiki izgradnje vodovoda, za katerega so bili vaščani zelo zainteresirani, a pri tem niso hoteli sodelovati. Razdeljenost vasi na dve strani, eno stran gruntarjev s transparenti »Voda ni za v cevi!« in drugo stran »Voda je svoboda«, so selski gledališčniki brez dvoma prepričljivo odigrali. Župan Rebrnik (Marko Oraže) in njegov tajnik Jakopič (Miran Kelih) sta pred preizkušnjo, kako podolgem in počez sprto vas, saj v njej vlada razdor med županom in opozicijo, pa med gruntarji in bajtarji, združiti v enoten glas. Brez zvijače dobrotnika Janka Koprive (Roman Roblek Lukov), domačina, ki je kot otrok migriral v Ameriko, jima to ne bi uspelo: Kopriva vaščanom predlaga postavitev spomenika v počastitev izgradnje vodovoda, kar je za vse slišati dosti bolj privlačno kot vodovod sam in pri tem bodo vaščani enotni.
Preprosta ljudska igra Voda kaže podeželsko mentaliteto na Slovenskem in njeno majhnost v mišljenju, saj kadar gre za skupnost, vaščani niso pripravljeni združiti moči, za lastno poveličevanje in izkazovanje slave pa so pripravljeni storiti marsikaj. Spomenik je zanje simbol hrepenenja po slavi in priznanju, zato ga podprejo vsi z županom na čelu. Izkaže se, da je spomenik v resnici vodovod, pod pokrivalom se ne skriva nikakršen izklesan umetniški kamen, temveč navadne vodovodne cevi. Vaščani presenečeno, pa vendar veselo proslavijo novo pridobitev, vrhunec veselja pa se zgodi, ko se dogovorijo še za ženitvi dveh zaljubljenih parov, Anke (Milena Ošina) in Koprive ter Tinčeta (Luka Olip) in Katrce (Anja Oraže).
Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička in do zadnjega trenutka predstave se je občinstvo s smehom odzivalo na komične prizore, zaključek pa nagradilo s ploskanjem. Predstava na temo problematike z oskrbo vode je pomembna tudi z vidika ozaveščanja pomena vode kot enega od glavnih virov življenja. Nedavno, 22. marca, je bil svetovni dan voda, ki ga je razglasil Nacionalni inštitut za javno zdravje z namenom ozaveščanja o pomenu pitne vode in trajnostne rabe vodonosnikov.
Več slik najdete tukaj: Povezava
