Kaj je skrivnost te rdeče kapice?

Žitara vas Igralska skupina Šentlipš Slovenskega prosvetnega društva Trta v Žitari vasi je tudi letos prva izmed vseh koroških skupin postavila na oder predstavo, ki je nastala na delavnici v Ankaranu.

V popolni temi so se v dvorano priplazile komaj vidne postave, le njihove baterijske svetilke so oddajale snope močne luči. Prišleki so se zrnili v šotore, postavljene na odru, in začela se je letošnja predstava igralske skupine Šentlipš Sloven-skega prosvetnega društva Trta. Minuli petek so mlade igralke in igralci v prostorih Kumsta v Žitari vasi javnosti premierno prikazali, kaj so naštudirali v tednu gledališke in lutkovne delavnice v Ankaranu letos poleti.

Zgodbo z naslovom Poletni tabor jim je napisala režiserka Bernarda Gašperčič, njihova dolgoletna spremljevalka, menda je z njimi že trinajsto sezono. Dogaja pa se takole: mlada dekleta se namenijo preživeti lep čas v kampu, a že kmalu se pokažejo razpoke in vse bolj očitne razprtije med njimi. Medtem ko jih animator kar naprej priganja k športu, bi se nekatere raje pred tem skrile. Potem se pa še pojavi fant, Mark po imenu, ki v kampu preživlja počitnice s svojo družino, in kar naravnost pove, da rad igra kitaro in obožuje ženski spol. Hitro naveže stike z Laro, prijetno punco, ki pa nikakor noče sneti svoje rdeče kape. Niti v vodi ne. 

Kaj je skrivnost te rdeče kapice? Da bi to razkrile, ji tri dekleta pod vodstvom razposajene Lili pošteno ponagajajo. V šotor ji natresejo kup mravelj in ko Lara spleza v svoje taborsko bivališče, jo seveda takoj razganja od srbenja. In ko se praska in otepa majhnih živalic, ji z glave pade rdeča kapa. In pokažejo se prelepi lasje. Toda nekoč ji je sošolec rekel, da je grozna. In Lara se je odtlej skrivala. Mark, fant s kitaro, pa ji tudi tokrat pove brez dlake na jeziku: »Všeč si mi bila s kapo, brez kape pa še bolje zgledaš.«

Osem deklet (Sara Hren, Christina, Katharina, Magdalena in Victorija Micheuz, Daša Mori, Sandra Orgl in Helena Stern) ter oba fanta (Johannes Golautschnik in Daniel Stern)  so se marljivo vživeli v svoje vloge in jih zavzeto zaigrali. In iz leta v leto se manj sliši, da dvema igralcema slovenščina sploh ni materinščina. Odrsko igranje se je tako tudi v Žitari vasi izkazalo kot odlična jezikovna šola. Ali pa, kakor je o gledališki delavnici v Ankaranu in o igranju nasploh povedal Pavli Stern, dobra duša žitrajskih kulturnikov: »To je šola za življenje, šola, ki je ne moreš poplačati.«

Žitrajsko predstavo Poletni tabor bo igralska skupina Šentlipš ponovila po maši to nedeljo, 29. septembra, ob 11. uri v žitrajskem Kumstu.