Opera in Balet SNG Ljubljana je za svojo prvo premiero v sezoni 2021/22 pripravila zanimiv in pester Dunajski baletni večer v koprodukciji s Cankarjevim domom. Premiera je bila 26. avgusta, sledilo je še pet predstav v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Že to, da so predstavo prenesli iz operne hiše v Cankarjev dom, je novemu direktorju koreografije Renatu Zanelli ter članom ljubljanskega baletnega ansambla omogočilo več prostora, koreografu pa realizacijo njegovih idej. To mu je popolnoma uspelo, saj smo v drugem delu predstave videli moderen balet na temo dunajskih polk in valčkov. 

Naš baletni ansambel je pravkar prispel z zelo odmevnega gostovanja v Madridu in smo bili radovedni, kako so naši baletniki napredovali. Za začetek smo bili deležni poslastice, poslušali smo odličnega pianista Petra Miliča, ki je v živo odigral dosti težak Beethovnov koncert za klavir in orkester, imenovan Imperator. Operni orkester, navajen igrati opere in balete, je s tem imel priložnost, da se izkaže tudi v simfonični glasbi in pod vodstvom dirigenta Kevina Rhodesa (program žal ne navaja, od kod prihaja) kar mu je tudi uspelo. 

Za začetek smo v 1. stavku koncerta na Beethovnovo glasbo zagledali na odru pet nadvse usklajenih plesnih parov, ki so zelo sinhrono, tudi pri dvigih partneric, sledili klavirski igri. Drugi stavek koncerta je pričelo devet plesalcev, med katerimi je izstopal Celovčan Lukas Zuschlag, ki že več let pleše v ljubljanskem baletu. (Na tiskovni konferenci pred premiero smo ugotovili, da že zelo dobro govori slovensko in je povedal, da je v Celovcu odraščal ob glasbi dunajskih valčkov in polk). Zuschlag ima neko gracioznost in odlično tehniko, kar ga uvršča med prve plesalce ljubljanskega baleta. Med moškimi niso bili nič slabši Kenta Yamamoto, Petar Dorčevski in Filip Jurič. Žal pa ugotavljam, da je v našem baletu zelo malo moških slovenskih plesalcev in se pri tem sprašujem, če ni moškega naraščaja iz ljubljanske baletne šole.

V drugem delu predstave pod naslovom »Srhljiva lepota« smo poslušali zelo dober orkester in gledali plese znanih dunajskih skladateljev polk in valčkov. Najprej je balerina Nina Noč solo odplesala zapeljiv ples na glasbo Johanna Straussa mlajšega. Nekaj časa je plesala celo brez glasbene spremljave, kar je še povečalo pozornost številne publike, ki je napolnila dvorano. Udarna je bila pizzicato polka, ki jo je odplesala z odličnim Kentom Yamamoto. Na glasbo istega skladatelja se nam je v klasičnem baletu »Umetnikovo življenje« poleg Tjaše Kmetec in Lukasa Zuschlaga predstavil celoten baletni ansambel, ki je ves čas plesal v dvojicah. Pri plesalkah in plesalcih smo na njihovih obrazih zaznali tudi nekaj komičnih vložkov. 

Pri »Kmečki polki« smo malo začudeno opazili, da so se nekateri plesalci in plesalke preoblekli v telovadna oblačila, kar je delovalo malo komično, saj so plesali mondene dunajske polke in valčke. To gesto koreografa si seveda vsak gledalec lahko razlaga po svoje. In še ena zanimivost, na zaključku polke so moški tudi ritmično skupaj zapeli nekaj taktov na la, la, la. 

Plesalke so vmes tudi malo pokoketirale s plesalci, kar zanimivo za balet, seveda, saj so bili na dunajskem plesu!  Valček »Pomladni glasovi« je Zuschlag suvereno zaplesal s Tjašo Kmetec, pridružil se jima je celoten baletni ansambel. Za konec zanimivega dunajskega plesa, kjer vmes skoraj nismo smeli ploskati, saj so nas na to opozarjale baletke s prstom na ustih, sta Nina Noč in Kenta Yamamoto zelo čustveno in doživeto  odplesala počasni Adagietto iz Mahlerjeve simfonije št. 5. Zabavna predstava se je končala z obvezno Koračnico Radetzkega Johanna Straussa, kjer se nam je s prikloni še enkrat predstavil celoten ansambel, mi pa smo ga nagradili z ritmičnim ploskanjem.