Bilčovs Kako je to z resničnim življenjem? Kako se spopadati z izzivi, ki jih bivanje na tem svetu dan za dnem ponuja tudi mlademu človeku? Se mu je sploh še treba spoprijeti s težavami? Od kod so se kar naenkrat vzele trume helikopterskih staršev, ki grenijo življenje učiteljem in sošolcem svojih otrok? In kakšno je sploh življenje onstran Facebooka, Instagrama ali računalniških iger? Kaj takega sploh še obstaja?

S temi in podobnimi vprašanji se ubada gledališka predstava (Pre)vzgoja – problematična komedija o kliničnih primerih mladosti, ki jo je mlajša gledališka skupina Slovenskega prosvetnega društva Bilka iz Bilčovsa premierno uprizorila minuli konec tedna v domačem farnem domu. Na odru je videti dogajanje v kliniki za prevzgojo mladine – a če se prevzgojni domovi nekdaj bili namenjeni h kriminalu in drugim barabijam nagnjenim mladcem (in mladenkam), v tej ustanovi pristanejo posebni primeri današnjih dni. Mladenič, ki je motorično povsem nerazvit, pa ne zaradi kakšne prirojene bolezni, temveč zaradi privzgojene nesposobnosti. Ker mu pač nič ni treba. Še pobrati se s tal ne. Ali pa so so v kliniki pristali zaradi zasvojenosti s spletom. Pomenljive so bile besede, izrečene proti koncu igre: »Vrnite nam naše pravice – da se sami poberemo, če pademo.«

Režiser Aleksander Tolmaier je izvirno besedilo Jana Pirnata priredil za bilčovsko skupino, ki se je tudi z letošnjo predstavo dobro znašla na odru. Tabea Gasser, Olga in Ana Marija Krušic, Ivo Berchtold, Jan in Marjan Ogris Martič ter Nikolaj Voglauer, Miro Jabornig in Niklas Kaltenbacher napredujejo v svojem gledališkem razvoju in postavljajo temelje za živahno odrsko dogajanje v Bilčovso tudi v prihodnje.