Bilčovs Otroška gledališka skupina, nova pridobitev že tako zelo dejavnega SPD Bilka v Bilčovsu, je polepšala minuli konec tedna s premierno uprizoritvijo Metke in Janka.

Le kdo ne pozna pravljice o Janku in Metki? Verjetno ni kaj dosti bolj mednarodno poznanih zgodb, kakor je tista, ki sta jo pred dobrima dvema stoletjema zapisala brata Grimm. Pa še vedno je mogoče basen povedati na nov način. Otroška igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva Bilka v Bil-čovsu je to minuli konec tedna storila na odličen način. Premiera Metke in Janka v petek na odru gostilne Miklavž je bila prepričjiva.

Ja, Metka in Janko, ne Janko in Metka. Tudi sicer je v odrski uprizoritvi nemalokaj postavljeno na glavo. Po motivih angleške predelave pravljice je zgodbo za bilčovški oder priredila režiserka Ana Ruter. Starše Metke in Janka je prizadela gospodarska kriza in ker je oče bolj ali manj copata – kar je tudi v izvirni zgodbi, se svoji ženi ukloni v zahtevi, da bi se otrok znebila. Peljeta ju v gozd, a kakor vemo, se otroka spet vrneta. Mati ne popusti, oče se ukloni in spet ju odpeljeta v neznano goščo. Janko si pot tokrat označi s krušnimi drobtinicami in se obenem sprašuje, kako jih lahko ima, če pa je doma popolna lakota in nimajo »ničesar za pod zob« (sklep: tudi velike pravljice imajo svoje nelogične uganke). Mimogrede Janko in Metka srečata še dva ptiča na treningu, kar najbrž sodi tudi med bolj nepričakovane pojave.

Tavajoča po gozdu srečata gospoda Vovka, ki jima želi pomagati, a ker se bojita, da gre za premetenega volka, jo raje pobereta. Dokler, seveda, ne prideta v roke zoprni babnici, znani kot čarovnica, ki skuša Janka zrediti, da bi ga na koncu pohrustala. To ji tudi tokrat spodleti, Metka in Janko se vrneta domov, oče ima slabo vest, mati pa ne, in »po letih psihoterapije premagata posttravmatski sindrom in odpustita staršem.«

Nova otroška gledališka skupina SPD Bilka (Lana Einspieler, Manuel Hartl, Jaron Jabornig, Marko Kulnik, Nina Mansch, Nevena Voglauer in Elena Weber) je kar v živo dobila potrditev, da se je na gledališki delavnici v Ankaranu in doma odlično pripravila: obiskovalci so se najprej pošteno nasmejali, potem pa so še izdatno ploskali. Bila je prijetna, zabavna in duhovita predstava, odigrana, kot se spodobi. Dobro namreč. Mladi bilčovški gledališčniki sedaj čakajo na povabila za gostovanja. Da ne bi slučajno čakali zaman.