Matiček se ženi v Dobrli vasi: »Vriskal je kot Štefic za jožefovo!«

V soboto, 14. decembra, je mladinska gledališka skupina Teatr Srce v kulturnem domu premierno uprizorila veselo igro Matiček se ženi. Besedilo Antona Tomaža Linharta (1756–1795) je bilo prvič uprizorjeno po njegovi smrti leta 1848.
Zaključni prizor, v katerem se razjasnijo vsi ljubezenski zapleti.

Komedija »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, prva v slovenskem jeziku, ima že veliko let na grbi. Kot knjigo jo je Anton Tomaž Linhart objavil leta 1790, a je zaradi pomislekov cenzure premiero v Novem mestu imela šele v letu marčne revolucije 1848. Njena starost se kaže predvsem v situacijski komiki, saj danes prevarani možje in žene ljubice ali ljubimce svojega partnerja prej kot v omari odkrijejo na partnerjevem pametnem telefonu ali na slučajno odprti elektronski pošti. Mladinski gledališki skupini Teatr Srce je besedilo predlagal slovenski režiser Vid Sodnik, mentorici skupine sta Kiki Gregorič-Grilc in Michaela Lesjak-Zdovc. Mladina je večino Linhartovega besedila prenesla v dobrolsko govorico oziroma širše podjunsko narečje ter ga opremila z domačinom poznanimi šalami. »Po tleh se je zvijal kot kača, vriskal pa je kot Štefic za jožefovo!« Nežka označi ljubezenski zanos študenta Tončka. Preden si lahko vsi zaljubljenci padejo v objem, je dobra ura in pol veseloigre v petih dejanjih s pavzo mimo, kot bi mignil. To povzroči situacijska komika,  predvsem pa živ in doživet govor zastopnikov nižjih stanov (Matiček, Nežka, Gašper), medtem ko baron (Christian Eneas Sienčnik) in baronica dostojanstvo svojega stanu poudarjata s knjižno slovenščino.

Dana Gregorič (Nežka)




Tematika Matiček se ženi se mi zdi aktualna in važna predvsem zaradi boja med bogatejšim in revnejšim, med višjim in nižjim slojem. Bogati se imajo za pametnejše, a v bistvu se v teku igre vidi, da je Matičkova zdrava kmečka pamet le boljša. Na začetku priprav na igro – nanjo smo se začeli pripravljati septembra v Ankaranu – je vedno proces vživ­ljanja v karakter. Ko sem videla, kako je Nežka zvita in pametna, sem se hitro vživela v svojo vlogo. Drugo leto bom maturirala na Slovenski gimnaziji, kaj bom študirala, še ne vem, gotovo pa odhajam študirat na Dunaj.

David Lesjak (Matiček)



Doma sem iz Goselne vasi, član gledališke skupine sem že 12 let. Z režiserjem Vidom Sodnikom smo doslej pripravili štiri predstave. Mesar Štefic se seveda zato veseli jožefovega, ker se bližajo velikonočni prazniki in se proda veliko šunk in klobas. V igri so mi bili blizu izzivi, kako priti do deklice, pa kako enkrat služiti, drugič prevarati gospodarja. Lani sem končal Slovensko gimnazijo, v novem letu odhajam na Dunaj študirat zgodovino in teologijo za učitelja na srednjih šolah.

Iz rubrike preberite tudi