Igralka Lara Vouk 7. maja ob 15.00 s predstavo Pokržnikov Lukan gostuje na domačem terenu v Rinkolah. Ob slabem vremenu bo predstava ob isti uri uprizorjena v farni dvorani v Šmihelu. Gre za premiero monokomedije po besedilu Janka Messnerja »Iz dnevnika Pokržnikovega Lukana«. Z Laro Vouk, ki stanuje v Ljubljani, smo po telefonu govorili o njeni novi predstavi. 

Zakaj ste iz Messnerjevega opusa za uprizoritev izbrali prav Pokržnikovega Lukana?

Lara Vouk: To besedilo mi je predstavil Aleksander Tolmaier, ko smo leta 2021 pripravljali spletni dogodek »Beseda je kulturnemu človeku dragulj«. Šlo je za kolaž Messnerjevih tekstov ob avtorjevi 100-letnici rojstva, med temi je bil tudi Pokržnikov Lukan. Takrat sem prvič brala Messnerjeve tekste, za uprizoritev Lukana sem se odločila, ker je pisan v podjunskem narečju, ki je moje domače narečje. Na vsebinski ravni povežem več kratkih pripovedi, zgodb in pesmi v eno predstavo. Gre za pomembne zastavke in razmisleke tudi za današnji čas in za nas kot manjšino. Veliko je v predstavi govora o preprostem človeku, o zdravi kmečki pameti kot kompasu za življenje, pa tudi o tem, da je treba biti ponosen na svoje poreklo in da se ne smemo sramovati pripadnosti manjšini. V predstavi je veliko humorja, saj ima Messner poseben jezik, ob katerem sem se že ob branju zelo zabavala. Rada bi naredila predstavo, ki je v prvi vrsti zabavna, da se lahko občinstvo sprosti, vsebuje pa tudi tehtne Messnerjeve misli, ki se mi zdijo zelo točne. 

Ali se boste s Pokržnikovim Lukanom udeležili kakšnega gledališkega festivala?

Nisem še razmišljala o tem, saj se sprašujem, ali je možno predstavo igrati v Ljubljani, saj je tekst pisan v močnem narečju, ki ga v osrednji Sloveniji težko razumejo. Ko sem prijateljem v Ljubljani predstavila dele besedila, so mi dejali, da bom potrebovala nadnapise. Z veseljem bi s Pokržnikovim Lukanom nastopila povsod, kjer bi ljudje naše podjunsko narečje razumeli, najbolj verjetno na slovenskem Koroškem. 

Na katerih projektih trenutno delate oz. v kateri vlogi vas bomo videli po Lukanu?

V Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani (SMG) igram vlogo Brigitte v predstavi Ljubimki, dramatizaciji romana Elfriede Jelinek. Gre za zgodbo Brigitte, ki živi v mestu, in Paule, ki živi na podeželju, predstava spremlja njune poskuse izboljšati svoj socialni položaj. Pozno jeseni bom sodelovala pri snemanju filma Izgubljeni sin v režiji Darka Štanteta, v kratkem začnemo z vajami. V jeseni pripravljam tudi predstavo »Norčevanje teme«, gre za odštekano besedilo mladega nemškega avtorja Wolframa Lotza. Tudi to bo monodrama v koroški produkciji AVE NIM, s katero delam tudi Lukana.