V judovskem humorju so mesto Helm in njegovi prebivalci prisodoba neumnosti. To prispodobo je spretno odigrala več kot 10 let aktivna gledališka skupina KPD Šmihel Sami močni.
Leta 1973 je Nobelov nagrajenec, judovsko-ameriški pisatelj, rojen na Poljskem, Isaac Bashevis Singer napisal zbirko kratkih zgodb z naslovom Norci iz Helma in njihova zgodovina. V judovskem humorju so mesto Helm in njegovi prebivalci prispodoba neumnosti. To prispodobo je spretno odigrala več kot 10 let aktivna gledališka skupina KPD Šmihel Sami močni, v režiji Alenke Hain in z mentorstvom Veronike Kušej. Na odru kulturnega doma so samozavestno nastopili Lan in Lara Cerar, Lea Krajger, Ajda in Brina Kušej, David Pečovnik, Samuel Trap.
Prebivalci iz Helma so bili pred časom še kot primati. Po dolgih dolgih letih se je ljudstvo Helma civiliziralo. Ljudje so se naučili brati in pisati in takrat so se tudi pojavile besede, kot sta »problem« ter »kriza«, ki si ju je izmislil prvi vladar in modrijan Helma s svetom petih modrijanov. Vojna, ki na svoj način kroji usodo, ima v predstavi osrednji pomen in niza en dramski zaplet za drugim. Igra Norci iz Helma namreč govori o nesmislu vojne in kaosa ter prikaže dejstvo, da so vsi vladarji isti, ker jim gre zgolj za oblast in lastno korist. Helmčani so del nesmiselnega začaranega kroga: kriza, povelja vladarja, vojna, zrušitev družbenega sistema in postavitev novega, blaginja, kriza, nova oblast, nova vojna, ponovna zrušitev družbenega sistema itn. Ob tem predlagajo nenavadne rešitve za izhod iz krize, kot je pridobitev sužnjev z vojno, ukinitev denarja, predaja oblasti v roke ženskam …
Vladar Helma zaključi z mislijo: »Sem optimist. Ne želimo osvojiti sveta, vendar pa se naša modrost širi po vsem svetu. Prihodnost je svetla. Obstaja možnost, da bo nekega dne ves svet postal en sam velik … Helm!« Komični elementi, naj bo to besedna ali katera druga komika, imajo ob žalostno problematičnem dejstvu ujetosti v začaran krog v predstavi poseben učinek.
Tovrstna knjižna in gledališka dela so pomembna, ker ustvarjajo nekakšno družbeno ogledalo, in to na zabaven način. Podobni motivi se tako pojavljajo v mnogih delih, npr. v zbirki humoresk Butalci Frana Milčinskega ali v radijski igri in komediji Butnskala Marka Derganca in Emila Filipčiča.
»Prepričljivo ste odigrali to družbenokritično predstavo, ki izhaja z minimalnimi elementi, kar pomeni, da so bili v ospredju vaša gledališka spretnost in vaši glasovi. Pozna se, da se že dolga leta ukvarjate z gledališčem. Iskrene čestitke!« je mlade igralce in igralke nagovoril Silvo Jernej, predsednik KPD Šmihel. Povedal je tudi, da so so se priprave za predstavo začele pred dvema letoma in da so morali dolgo čakati, da so jo lahko uprizorili, ker se je vedno znova pojavil »ta virus«. Predstava vsebuje tematiko, ki je aktualna ter kritična, in nam bo še nekaj časa v razmislek.
