Komedija z resno vsebino, ki si jo lahko ogledate večkrat

V igri igram Evelin, ki sanja o petju, plesu in igranju. Je zelo vztrajna, vedno nadaljuje in nikoli ne neha. Ko sem prvič prebrala besedilo, sem si mislila, da ta vloga popolnoma ustreza meni, ker ustreza mojemu pravemu jazu. Mislim, da je treba delo vedno nadaljevati in imeti sanje imeti v glavi in potem že bo. Peti sem začela že v času ljudske šole, tako kot tudi z igranjem. V svoji prvi vlogi pa sem, mislim, igrala princesko.

V igri igram Suzano. Je samohranilka, ki jo je mož zapustil, ima dva otroka in noč in dan dela, da bi jima omogočila vse, kar si želita. Lik je zelo realen in hkrati tragičen, saj že tedne ni videla svojih otrok in je ujeta v izkoriščevalske delovne pogoje, brez prostih dni in z nenehnimi nadurami. Ko sem prvič prebrala besedilo, se mi je zdela vloga zelo zanimiva in močna, predvsem zaradi socialnega sporočila, ki ga nosi. Govori o izkoriščanju delavcev, o razmerah v skladiščih in velikih podjetjih ter o konzumu, kjer ljudje ves čas nekaj iščejo, ne da bi sploh vedeli, kaj.

V igri igram kupca.Še kar dolgo sem potreboval, da sem razumel, za kaj v igri gre, ker sem le sporadično prihajal na vaje in sem bil prelen, da bi prebral celo igro. Ko sem jo prebral, pa sem takoj spoznal, da je igra socialno kritična in hkrati tudi humoristična. Občudujem naše glavne like igre, da si lahko zapomnijo toliko besedila. Igranje mi leži pri srcu, ni pa edino. Pojem, igram namizni tenis in tenis. Tako da dolgčas v penziji mi ni.

V igri igram Marijo, ki je diplomirala iz literature in književnosti, vendar ni dobila dela na svojem področju, zato dela v skladišču. Poskuša pisati svojo knjigo, ki jo želi v prihodnosti tudi natisniti in izdati. Igro bomo ponovili še naslednji teden. Nato pa bomo imeli gostovanja še do maja, ker bom tedaj šla na karenčni dopust.