Šentjakob v Rožu S črno komedijo Hči kralja falotov in barvito scenografijo se je šentjakobski Teatr Zora spet spoprijel z družbenokritičnim besedilom. Predstava je na sporedu še do konca meseca.

Kaj je huje – imeti slabe starše ali biti brez staršev? Na to vprašanje si Julči odgovori z zahtevo po ločitvi od staršev. Torej, bolje biti brez njih. Brez takih, kakršna sta oče in mati v predstavi Hči kralja falotov, ki jo je Teatr Zora minulo soboto premierno uprizoril na odru farovža v Šentjakobu v Rožu.

Mladinski Teatr Zora pod režijskim vodstvom Marjana Štikra se je letos po Mami Afriki v letu 2014 drugič odločil za besedilo nizozemskega dramatika Ada de Bonta. Doma in v Nemčiji je med najbolj igranimi mladinskimi avtorji, za njegova dela je značilna družbenokritična ost, usmerjena v tematike, ki nagovarjajo mlajše igralce in gledalce. V letošnji predstavi gre za požrešnost, zlaganost, brezobzirnost pri doseganju ciljev, zahrbnost, pa tudi za predanost, samosvojost, zvestobo ali upornost z razlogom. In za kričeče krivice, kakor so trgovanje z ljudmi ali mogoče celo z organi.

Ko glavna protagonistka Julči dopolni dvanajst let, jo hočeta njena starša prodati, tako kakor sta storila z vsemi njenimi drugimi sestrami in brati. A dekle spregleda  njuno nakano, v pomoč ji je edinole njena babica, ki jo, domnevno slaboumno, vsi drugi odrivajo kot nebodijetreba. Okoli Julči se mreža zateguje, brezsramni niso samo njeni starši v pohlepu po njenem zlatem srcu, temveč tudi drugi ministri in ministranti, sodstvo in sodniki v kraljestvu. Toda na koncu se reši, reši se svojih zlobnih staršev, reši tudi svoje najbližje, a zlaganega sveta odraslih vseeno ne more spremeniti.

Marjan Štikar, ki je besedilo sam prevedel iz nemščine v slovenščino, je črno komedijo zasnoval izrazito barvito z močno simboliko (priklenjenost na klade zlata, hreščanje električne napetosti v ozadju). Predstava je tako kostumografsko kot scenografsko in tehnično na nadpovprečni ravni. Igralski ansambel Teatra Zora (Rebeka Albreht, Lena in Lucija Kravcar, Leon in Levi Lambauer, Nikolaj in Semjon Kofler, Magdalena Novak, Antonija Paul, Ema Pirker-Frühauf, Niko Schlapper, Samuel Sereinig ter Danijel, Luka in Ilja Sticker) se sicer precej razlikuje po starosti, a v celoti deluje homogeno, strnjeno in kljub mladosti izredno zrelo. V nasploh celostno kakovostni zasedbi še posebej izstopa Luka Sticker v vlogi kralja falotov, ki je svojo vlogo odigral jezikovno zelo suvereno kakor igralsko prepričljivo. 

Predstavo si je mogoče še ogledati danes, v petek, 25. oktobra, ob 19.30, jutri, v soboto, 26. oktobra, in v nedeljo, 27. oktobra, obakrat ob 15. uri, ter še zadnjič v četrtek, 31. oktobra, ob 19.30 v farovžu v Šentjakobu. Igra je primerna od 12. leta starosti.