Sele Pesnik Gustav Januš bo prihodnje leto dopolnil 80 let. In Gustav Januš se je rodil v Selah. Ni pa pesnik in slikar Gustav Januš po razpoložljivih podatkih napisal kakšnega dramskega dela. In tako je režiser mlajše gledališke skupine Katoliškega prosvetnega društva Planina Sele Michael Kristof-Kranzelbinder iz Januševih pesmi sestavil dramsko delo. Premierno so predstavo zaigrali v selskem farnem domu 30. novembra v okviru Gledališkega abonmaja Sele.
Janušev pesniški opus nedvomno daje možnosti za komedijski ali tudi za dramatični razplet, saj je Fabjan Hafner o njem zapisal, da »med sicer večinoma resnimi pesniki na Koroškem velja Gustav Januš za nemara najbolj vedrega, svetlega in hudomušnega.« Takoj za tem pa je dober poznavalec Januševih del dodal, da »že od njegovih zgodnjih ustvarjalnih let grozi tudi nad živopisnim vrvežem igrivih zajedljivih pesmi otožna senca.«
Režiserjeva zasnova predstave je postala nekakšen sprehod skozi Januševo poezijo, pri čemer je iz vsake pesmi nastal dramolet. Očitne medsebojne povezanosti ni bilo, razen spletno vpletenega ponavljanja pesmi o dokumentu, ki ga je pesnik izgubil na sejmu z denarnico vred in brez katerega pač nima več potrdila, da je Gustav Januš, rojen v Selah. Kdor je torej pričakoval zgodbo v smislu nekakšne Rdeče kapice, ki ima rdečo nit in moralni nauk, da je mater treba ubogati, sicer utegne svojo lakoto potešiti volk, je najbrž bil razočaran. In kdor Januševe poezije ne pozna, se je bržkone prav tako težko znašel. Vsekakor je predstava zanimiva, včasih izjemno posrečena dekonstrukcija Januševih pesmi, ki v odrski interpretaciji zaživijo v novi podobi. In obenem je to tudi nekakšen poetry slam za popularizacijo poezije.
O igralskem ansamblu ne gre izgubljati besed. Nikakršnih slabih namreč. Odlična igra, tudi odlično petje, odlična interakcija na odru.
