Grški bogovi z dobrolskim narečjem

O desetletni trojanski vojni, katere udeleženec je na strani Ahajcev tudi zvijačni Odisej, idejni oče trojanskega konja, pripoveduje Homerjeva Iliada. Prav tako traja deset let, da se po koncu trojanske vojne Odisej vrne na rodno Itako, ki jo je zapustil pred 20 leti. Odiseja kot pojem dolgega, z izzivi povezanega vračanja domov, trojanski konj kot navidezno darilo in Penelopa kot pojem zveste, na vrnitev moža čakajoče žene so samo nekateri od pojmov, ki jih je človeštvo prevzelo iz tega arhaičnega speva.  

Mlade dobrolske lutkarice in lutkarji (mentorici Milena Zankl in Daliborka Soldo) pod vodstvom režiserja Matevža Gregoriča so iz Odiseje vzeli posamezne epizode, kot so bivanje na otoku Kiklopov, ujetništvo v prašiče spremenjenih mornarjev pri nimfi Kirki, pa tudi na otoku nimfe Kalipso, Odisejev spust v Had, zapeljivo petje siren ter plovbo med Scilo in Karibdo. Dodali so jim prepričljiv pripovedni okvir, in sicer ostarelega Odiseja, ki se na večer življenja na svojem dvoru na Itaki pred vnukinjami in vnuki spominja svojih dogodivščin ob vračanju iz Troje. To se zavleče zaradi srda boga morja Pozejdona, ki mu je Odisej oslepil sina, kiklopa Polifema. Največ smeha v polni dvorani kulturnega doma so 9. novembra izvabili prav pogovori med grškimi bogovi v dobrolščini, recimo med Pozejdonom in Zevsom, ostalo dogajanje v predstavi Odiseja je v knjižni slovenščini.