Gradec Na Solnograškem v pisarni, za mogočno pisalno mizo iz temnega lesa, ob oknu pogledom na avstrijske Alpe, lesketajoče se od belega snega, sedi »nekam … znan« mož. Imigracijski oficir magister Frickl je sin starega nacionalsocialista, ki je bil od družine van Trüb na begu iz Avstrije »poniževan«. Frickl se znajde ob prihodu ostarelega zvezdniškega parčka Maxa in Marije van Trüb v odlični poziciji. Van Trüba se hočeta vrniti v domovino, iz katere sta s svojimi otroki zbežala zaradi aneksije Avstrije od nacionalsocialistov. Maščevalni Frickl, uradnik, ki ima armado na razpolago, se polasti vseh trikov in zahrbtnosti avstrijske birokracije, da »ilegalna imigranta« zadržuje na meji. 

Igra »The hills are alive«, ki se naslanja na film »The sound of music«, je prva skupna produkcija mednarodnih zvezdnikov lutkovnega sveta Nikolausa Habjana in Nevilla Tranterja. Habjan, ki je v Avstriji spravil lutkarstvo na velike odre, je že z igro »F. Zawrel – Erbbiologisch und sozial minderwertig« (odlikovano z nagrado Nestroy) vzbujal navdušenje in konfrontiral javnost z izrastki avstrijske nacionalsocialistične zgodovine. Avstralec Neville Tranter je živeča legenda lutkarskega sveta. Med drugim je uprizoril dramo »Schicklgruber alias Adolf Hitler«, ki se bavi z zadnjimi dnevi v bunkerju »firerja«. 

Mojstra mimičnih lutk (Klappmaulpuppen) tudi v tej predstavi prikažeta z neusmiljenim humorjem Avstriji njene najgrše strani. Družbena kritika niha v vsaki šali in zbode pri vsaki poanti. 

Briljantno vpletene reference na aktualno politično in družbeno situacijo in vključevanje situacijskih danosti daje igri osvežujočo lahkotnost. Dadaistični elementi in tradicija absurdnega gledališča so močno prezentni v igri: Frickl zapade v kokodakanje, govor se ponavlja in se tako popači do nerazumljivosti, lutke se pogovarjajo o aktualni predstavi.

Toda poleg tega je igra tudi prikaz neverjetne simbioze in povezanosti Habjana in Tranterja. Igralca igrata v različnih scenah vsak po več lutk in v določenih pasažah eden od njiju govori za lik, drugi pa animira trup. 

Nadalje je »The hills are alive« dober primer za možnosti lutkarstva. Poleg množice vlog, likovnosti, obdelovanje tematike in humorja, igra uporablja sredstva, ki jih nudi ta umetnost. Le v lutkarstvu lahko postane kozel resen tekmec za ljubezen Marije van Trüb, le v lutkarstvu se lahko prekoračijo vse meje in stopi v prostore, kjer so celo griči živi.


Igro »The hills are alive« si lahko še ogledate do srede februarja v Schauspielhausu v Gradcu.