Stalnica mladih gledališčnikov na Koroškem, ki delujejo v okviru slovenskih kulturnih in prosvetnih društev, je gledališki in lutkarski seminar v Ankaranu. V drugi polovici avgusta je na njem sodelovalo 14 otroških in mladinskih gledaliških skupin.
Od leta 2006 gledališka in lutkovna delavnica poteka v Ankaranu. Mladim gledališčnikom in gledališčnicam ponuja možnost intenzivnega, koncentriranega dela, o katerem pravi Milan Piko, vodja gledaliških delavnic KKZ, da »en dan v Ankaranu zaleže več kot pa mesec dni vaj med letom«. V mesecu dni se namreč med šolskim letom gledališke skupine sestanejo največ štirikrat, pri teh vajah pa se pogosto zgodi, da je treba začeti od začetka, saj so misli mladih sprva še daleč od besedila.
V prvem tednu se je na gledališki in lutkarski delavnici v Ankaranu mudilo devet skupin (121 oseb), v drugem tednu pa pet skupin (55 oseb). Z mentorji in osebjem vsega skupaj 176 oseb, kar je po besedah Milana Pika primerljivo z udeležbo pred pandemijo. Mentorji letos so bili Ivo Sviderski (gib), Martin Vrtačnik (govor), Peter Frankl in Juš Milčinski (improvizacija) ter Mateja Šušteršič (lutkovne tehnike in animacija).
»Ankaran otroke uči za življenje«
»Vemo, da je znanje slovenščine med udeleženci zelo različno in je treba pogosto tekst prilagoditi jezikovnim zmožnostim,« pravi Milan Piko, ki ga je v tem oziru najprijetneje presenetila otroška gledališka skupina Slovenske iniciative Dunaj, sicer pa jezikovna zmožnost ni odvisna samo od kraja bivanja, ampak tudi od starosti. »Vsaka skupina v Ankaranu na svoji predstavi dela najmanj šest ur na dan, dodatna prednost našega seminarja pa je, da ima na njem skupina možnost zrasti skupaj in se tesneje povezati,« pravi Piko.
Na prvem tednu v Ankaranu so sodelovale skupine, ki so s pripravami začele že doma in so šle v Ankaran z namenom finalizacije predstave. Po besedah Milana Pika je soglasno mnenje vseh vpletenih v gledališko delavnico v Ankaranu to, da brez tega seminarja ne bi bilo možno na Koroškem postavljati iger na oder »v taki kvaliteti in takem številu, kot je mogoče zdaj«. Improvizacija, ki je novost v ponudbi gledališke delavnice v Ankaranu, je po besedah Pika »temelj gledališča«, v katerem se konec koncev urimo in učimo za življenje. »Ankaran otroke res uči za življenje, v govoru, v improvizaciji, v gibu.«
Letos 14 skupin v Ankaranu
Iz Šmihela se je letošnje delavnice udeležila mladinska gledališka skupina NeNavadni (mentorica Micka Opetnik), gledališka skupina Št´k gra (mentorica Katharina Pajenk), Sami močni (mentorica Veronika Kušej) in lutkovna skupina Kakodolgoše (mentorica Kristina Trap-Jernej). Celovec je zastopala lutkovna skupina Mladi Celovčani (mentorica Marica Hartmann), otroška igralska skupina Šentlipš (mentorja Pavli Stern in Špela Mastek Mori), iz Kotmare vasi je prišla lutkovna skupina Čopiji (mentorica Monika Wieser-Zeichen), iz Bilčovsa pa otroška (mentorica Helena Reichmann) in mladinska gledališka skupina SPD Bilka (mentorici Andrea Jabornig in Michaella Hallegger). Nadalje so rožanske barve v Ankaranu zastopali Teater Šentjanž in Gledališka šola Šentjanž (mentor obeh je Martin Moschitz), dunajske Otroška gledališka skupina Slovenske iniciative Dunaj (mentorici Jana Petriček Hrastnik in Carta Noemi), podjunske pa Lutke Srce (mentorici Gitti Neuwersch in Simone Haschej) iz Dobrle vasi, Teatr Srce (mentorica Kiki Gregorič) – prav tako Dobrla vas, ter otroška lutkovna skupina Danica (mentor Samo Wakounig) iz Šentprimoža. Doma se je letos intenzivno pripravljala lutkovna skupina Danica iz Šentprimoža, pa tudi gledališka skupina KPD Planina Sele, obe sta imeli podporo iz Ankarana.
Prve premiere že septembra
Od skupin, ki so svoje predstave vadile v Ankaranu, se bo s svojo najnovejšo produkcijo prva na Koroškem jeseni predstavila otroška igralska skupina Šentlipš, in sicer z igro »Nariši mi backa« po besedilu Bernarde Gašperčič, ki bo tudi režirala. Igra »Nariši mi backa« bo predpremiero doživela 17. septembra ob 16. uri v lokalu Kumst v Žitari vasi, premiera bo istega dne prav tam ob 18. uri. Prav tako septembra (23. in 24.) v k&k centru v Šentjanžu s predstavo o puberteti in prvih zmenkih v času pandemije gostuje mladinska gledališka skupina SPD Bilka iz Bilčovsa. Naslov predstave o zagatnem premiku poznanstev s spleta v trdo realnost se glasi »Natakar, prosim račun«, gre pa za priredbo besedila ameriškega dramatika Jonathana Randa. Predstavo režira Ana Ruter, premiera v k&k centru bo 23. septembra ob 19. uri.
