Po dobrem desetletju sodelovanja pri raznih opernih predstavah ter po 60-tih letih poslušanja raznih opernih predstav in koncertov v Sloveniji in po srednji Evropi, sem prvič, skupaj z občinstvom v nabito polni dvorani hotela Union 4. februarja v Ljubljani, videl in slišal dirigenta dirigirati in istočasno vrhunsko peti. To je zasluga Festivala Ljubljana in njegovega direktorja Darka Brleka, ki nam je v Ljubljano v okviru Zimskega festivala pripeljal neverjetnega argentinskega dirigenta, tenorista, režiserja in skladatelja José Cura. 

Dirigiranje razpoloženega mariborskega orkestra sta si delila z umetniškim vodjem SNG Maribor Simonom Krečičem. Že uvodno arijo – prolog v Leoncavallovih Glumačih je Cura zapel tako pretresljivo, da je dvorana utihnila in pri ariji Cania spoznala, da imamo pred sabo ne samo vrhunskega pevca ampak tudi enkratnega interpreta italijanske opere. V Bellinijevi Normi smo poslušali krasen duet dveh zlitih glasov, mezzosopranistke Monike Bohinec, članice dunajske Državne opere in sopranistke Elvire Hasanagić, ki tudi navdušuje s svojim zvonkim sopranom po velikih evropskih odrih.

Nato je dirigentsko palico prevzel Cura sam. Kako bo dirigiral in istočasno pel? Bacchanale za orkester C. Saint-Saȅnsa je oddirigiral vehementno na pamet, kakor da ne potrebuje not. Nato začne Bohinčeva peti znani čudoviti duet Samsona in Dalile. Cura ji med dirigiranjem nežno pripeva, se zlije z njenim glasom in tudi pri visokih tonih ne miruje ampak lepo dirigira naprej. Fenomenalno! Publika eksplodira! Pri solo ariji Margarete v operi Faust C. Gounoda, ki jo je Monika pretresljivo zapela, je dirigent Cura sem in tja pogledal v note, ima neverjeten glasbeni spomin!

Duet Desdemone in Otella iz istoimenske opere, ki nam je razkril vso lepoto nežnosti obeh glasov, je dirigiral Simon Krečič. Po odmoru je sledila argentinska glasba znanega skladatelja C. Guastavina. Dirigent Cura nam je v angleščini povedal, da je Guastavino napisal kar 300 pesmi in velja za enega najpopularnejših argentinskih skladateljev. Pod vodstvom S. Krečiča nam je Cura ob spremljavi odličnega orkestra zaneseno, doživeto in zelo tiho poduhovljeno zapel Tri argentinske romance ter Vijolice, El albeador, Starodavni vrt in Veselje osamljenosti  iz raznih ciklov. Za zaključek smo hvaležni poslušalci (med publiko je bil tudi slovenski konzul v Celovcu Milan Predan s soprogo Darko) poslušali več odlomkov iz popularne opere Carmen G. Bizeta. J. Cura je najprej vehementno, večinoma brez vpogleda v note,  oddirigiral poznano uverturo in nato še Preludij k 3. dejanju. Ponovno nas je navdušila tudi Elvira Hasanagić z vedro arijo Micaele. Nato sta Cura in Monika Bohinc pod vodstvom Krečiča zapela znani duet Carmen in Don Joseja. Kako neverjetno lepoto ima njegov glas,  ima odlično pevsko tehniko, njegov glas zveni v glavi, brez napora obvlada najvišje tone. Tudi Bohinčeva je dokazala, da ni zaman solistka prestižne Dunajske državne opere. Ker nismo nehali ploskati, sta oba pevca pod izvrstnim dirigentskim vodstvom Simona Krečiča dodala še znano napitnico iz Verdijeve opere Traviata, Jose Cura nam je pa dodal še sladkorček – Arijo Nessun dorma (Nihče ne spi) iz Puccinijeve opere Turandot, ob gromkem aplavzu publike, ki smo jo pa z mariborskim orkestrom v kratkem času v Ljubljani slišali že drugič. Nepozaben koncert!