Katoliško prosvetno društvo (KPD) Planina Sele je v nedeljo, 26. maja po maši vabilo na ogled enodejanke Zrcalce in ponovitev igre Sapramiška, ki je dan poprej imela premiero v selskem farnem domu.
Sele Po jutranji maši je v farnem domu mlajša skupina Gledališke šole KPD Planina Sele najprej uprizorila situacijsko enodejanko Zrcalce. Šest minut dolga predstava od najmlajših za najmlajše je premiero imela na materinski proslavi 5. maja. Igra pripoveduje o zrcalu, ki ga najdejo gozdne živali. A zajček, veverica, ptiček in medvedja družina ne vedo, da gre za zrcalo, temveč mislijo, da je to fotografija prav vsakega od njih, zaradi česar se v gozdu vname prepir. Režiserka Alenka Hain je za predstavo Zrcalce dramatizirala pravljico jugoslovanskega pisatelja Grigorja Viteza. Kot pravi Hain, ima mlajša gledališka šola KPD Planina Sele dve skupini, prva, mlajša in jezikovno negotova, je nastopila v Zrcalcu, druga, starejša in jezikovno bolj podkovana, pa v predstavi Sapramiška: »Skupini je bilo treba razdeliti, da lahko druga skupina dela Sapramiško, ki je bila jezikovno prezahtevna za prvo skupino.«
Sapramiška
Igra Sapramiška ima nekoliko kompleksnejšo snov od Zrcalca. Naslovna junakinja Sapramiška si zlomi zob na lešniku in lačna spozna, kako se obnašajo prijatelji in kako tisti, ki se želijo zgolj okoristiti spričo njene nesreče. Sapramiška izpod peresa Svetlane Makarovič je med slovenske bralce v knjižni obliki prvič prišla leta 1976. Premiero na odru v režiji Naceta Simončiča je imela leta 1986 v ljubljanskem Lutkovnem gledališču. O priljubljenosti snovi priča podatek, da je igra Sapramiška doslej imela več kot 1200 uprizoritev.
V Selah so lahko brez skrbi
Režiserka Alenka Hain je besedilo Makarovičeve za odrske potrebe nekoliko strnila, otroci pa so zapeli tudi tri songe, ki jih je za odrsko uprizoritev Sapramiške napisala Svetlana Makarovič. Da se jim v Selah ni treba bati za pevski naraščaj, se je pokazalo prav v teh songih. Glede na visok nivo slovenskega jezika otrok v predstavi so lahko Selani brez skrbi tudi za prihodnost slovenščine pod Košuto. »Gre za eno redkih otroških skupin, v kateri otroci res govorijo in razumejo slovensko, česar je na Koroškem na žalost premalo,« pravi režiserka Alenka Hain.