Čudežna dežela v Šentjakobu: Stari ljudje brez dlake na jeziku

V petek, 24. oktobra, bo v šentjakobskem farovžu premiera nove predstave teatra trotamora v režiji Marjana Štikarja. Gre za izvirno avtorsko predstavo »Wunderland« I »Čudežna dežela«, za katero je gledališče besedilo naročilo pri pisateljici Simone Schönett in pisatelju Haraldu Schwingerju. Z obema je teatr trotamora, ki deluje v okviru Slovenskega prosvetnega društva Rož, nazadnje sodeloval leta 2010 pri predstavi »Zala«. »Avtorjema sem tokrat rekel, da želim ob 80-letnici t. i. osvoboditve narediti predstavo o tem, kako fašistična ideologija ni nikoli umrla in je danes spet v vzponu. Osnovna ideja je bila, da se stari ljudje srečajo v domu za ostarele. Ti zaradi demence nedotakljivi starci povedo vse, kar jim pade na pamet. Se pravi, da nimajo več nobenih zadržkov spregovoriti o svinjarijah, ki so jih počeli, pa tudi nobenega sramu pred nizkotnostjo svojega početja ne občutijo več.« Tako režiser Marjan Štikar o ozadju nastanka, deloma pa tudi o vsebini predstave Čudežna dežela. 

Vabilo na predstavo vsebuje svarilo, da »predstava prikazuje rasistično motivirano fizično in psihično nasilje«. Občinstvo bo v farsi Čudežna dežela soočeno s perspektivo storilcev brez kesanja. »Ja, kar se tega tiče, sem se zelo mučil, saj je v predstavi tudi s slovenščino tako, kot to pač na Koroškem je. Veliko besedila je takega, da ga preprosto ne morem dati v usta koroškemu Slovencu ali Slovenki. Ampak kaj bi se delali, da je lepše, kot pa zares je. Žrtve, konkretno Slovenci, itak nimamo kaj za reči, saj si je Avstrija zase izborila status prve žrtve hitlerije, tako da je lahko z resnicami počela, kar je hotela. Sicer se reče, da zgodovino pišejo zmagovalci, a v primeru Avstrije se je to obrnilo na glavo. Oni so rekli, mi smo žrtve, in so lahko naprej kuhali svojo fašistično župo.«

Farsa Čudežna dežela razkriva iluzijo, da se zgodovina lahko zaključi ali celo izbriše. S pomočjo grotesknega tona drame opozarja na to, kako se manipulacija, zavračanje krivde in ponarejanje zgodovine izkorišča za pridobivanje moči in kako se lahko nasilje ponovi v novi preobleki, če se krivdo zvali drugam in blati žrtve. Nova predstava teatra trotamora je pretežno v nemškem jeziku s slovenskimi nadnapisi.  Avtor glasbe v živo je kitarist Primus Sitter, pod scenografijo se podpisuje arhitekt Toni Reichmann. Po premieri je prva ponovitev v nedeljo, 26. 10, ob 17.00. V sredo, 29. 10., in petek, 31. 10., si lahko predstavo v farovžu ogledate ob 19.30. Zadnjo možnost za ogled imate v nedeljo, 2. novembra ob 17.00.