Monošter Že skoraj pol stoletja je mednarodna likovna kolonija mladih del letnega otroškega programa Slovenske prosvetne zveze. Letos je bila med 25. in 30. avgustom v Monoštru v madžarskem Porabju.
Letos je bila med 25. in 30. avgustom v Monoštru v madžarskem Porabju. V hotelu Lipa, kjer je tudi sedež Zveze Slovencev na Madžarskem, je 15 otrok v dveh delavnicah ustvarjalo pod strokovnim vodstvom akademske slikarke Anje Fabiani iz Škofje Loke in interdisciplinarne ustvarjalke sodobne umetnosti Ajde Tomažin iz Kranja. Poleg urjenja v umetniškem ustvarjanju in spoznavanju porabskih naravnih in kulturnih znamenitosti sta bila v ospredju predvsem »izziv sporazumevanja in želja, da bi se otroci povezali tudi na osnovi jezika« (Anja Fabiani) in »da bi se mladi povezovali in izražali tudi z umetnostjo in skozi njo« (Ajda Tomažin). Tokrat so otroci, ki so z neverjetno energijo in disciplino ustvarjali v dopoldanskih urah, dodali še nekaj ustvarjalnih večernih ur, kar je navsezadnje polepšalo zaključno razstavo ptičjega sveta, ki je nastala po zamisli obeh prizadevnih mentoric iz Slovenije.
Začelo se je leta 1970 …
Mednarodna, sprva koroška likovna kolonija mladih je edina do danes ohranjena oblika sodelovanja med osrednjim slovenskim kulturnim prostorom in prostori, razprostranjenimi v treh sosednjih državah, Italiji, Avstriji in Madžarski. Na začetku svojega delovanja, leta 1970, je kolonija predvsem udejanjala zamisli o kulturnem ustvarjanju mladih z namenom preseganja političnih in administrativnih meja. Pri tovrstnem čezmejnem sodelovanju mladih ne moremo govoriti le o likovnem ustvarjanju, ob tem so prav tako pomembni tudi vzgojno-izobraževalni cilji, predvsem utrjevanje znanja slovenskega jezika ter medsebojno druženje in spoznavanje krajev, kjer zunaj Republike Slovenije živijo Slovenci.
Prvotnim organizatorjem, Osnovni šoli Vuzenica in Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, Kulturni skupnosti Radlje ob Dravi in Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca, se je leta 1982 priključila Zveza Slovencev na Madžarskem, leta 1988 pa Zveza slovenskih kulturnih društev iz Trsta. Po dvajsteih letih, leta 1990, so se namreč organizatorji odločili, da se bo kolonija vsako leto selila v enega od krajev, od koder prihajajo udeleženci. Likovna kolonija se torej od leta 1990 izmenično izvaja v Avstriji, Italiji, Sloveniji in na Madžarskem. V 49. letih so k pomenu kolonije precej doprinesli tudi ugledni slovenski slikarji, ki so svoje strokovno znanje posredovali mladim, med njimi Božidar Jakac, Janko Dolenc in Bojan Golja, vsi častni člani kolonije. V vseh kolonijah je do sedaj sodelovalo preko 1.700 mladih udeležencev, med njimi so kot otroci sodelovali tudi nekateri danes uveljavljeni slikarji.
To je lepa napotnica za naslednjo, jubilejno 50. kolonijo, ki jo bomo leta 2020 praznovali v Vuzenici v Sloveniji, v kraju, kjer se je pred 49. leti na pobudo likovnega pedagoga Štefana Kresnika in takratnega podpredsednika Slovenske prosvetne zveze, Hermana Velika, vse začelo. Dolgoletni ravnatelj osnovne šole v Vuzenici je to pobudo sprejel in skrbel za to, da njen obstoj nikoli ni bil vprašljiv.
