
Ob 18. uri v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu bodo najprej na oder stopili najmlajši – Celovški zmajčki s predstavo Abeceda. Pri najmlajših so letos predstavo ustvarili kar na vajah. Vzeli so rekvizit, se z njim začeli igrati in iz tega se je razvila celota. Poimenovali so jo Abeceda, ker je to zanje abeceda lutkarstva, umetnosti in tudi njihovega jezika. Starejša skupina Mladi Celovčani je napisala svojo zgodbo, režiserka Breda Varl pa je izvirno igro mladih le dramaturško osmislila. »Njihova zgodba je genialna,« pravi.
V igro pa se je vrinila z enim prizorom iz igre Mali Princ prva skupina SKD Celovec - MiSmoMi. Najstarejša generacija lutkarjev SKD Celovec pravi, da jim je bila zgodba Malega princa najbliže. Posebno težo bo imel tudi spominski del za Tineta Varla, ustvarjalnega sopotnika Brede Varl.
Poleg predstav bo na ogled razstava o lutkovni dejavnosti. Obiskovalci bodo lahko spoznali kronološki pregled vseh gostovanj in predstav, si ogledali stare lutke ter tudi pano, ki prikazuje, kako lutka nastane.
Od leta 2020 je predsednica društva Natalija Hartmann, ki o lutkarstvu pravi: »To je res šola za življenje. Kar smo doživeli, nam nihče ne more vzeti. Gostovali smo v Argentini, Parizu, Švici … in prav z lutkami smo ohranili in krepili slovenščino. Ko smo igrali, smo se vedno pogovarjali slovensko – in to je nekaj posebnega, kar nas povezuje še danes.«
Od vsega začetka je bila pri lutkarjih tudi Marica Hartmann, ki je blagajničarka društva. Za bodočnost si želi, »da bi nastalo čim več skupin in da bi se vključile mlajše generacije. Lutkarstvo prinaša prijateljstva, ustvarjalnost in krepi jezik.«
Slovesnost ob 35. obletnici pa bo zaokrožila družabna nota – obiskovalci in obiskovalke bodo lahko še na pogostitvi in skupaj preživeli večer v prijetnem druženju.
Pravzaprav sem jaz od vsega začetka zraven. S Tinetom sva vedno delala v paru – on je režiral, jaz pa sem skrbela za likovni del, za sceno, kostume in seveda lutke. Največ mi pomeni, da so iz otrok, ki so v 90. letih začeli z nami, zrasle samostojne in samozavestne osebnosti. Nekateri so šli poklicno v umetniške vode, drugi ne, a vsi so ostali pripadniki narodne skupnosti in hkrati tudi potencialni obiskovalci kulturnih prireditev. Za naprej si najbolj želim, da bi lutkarstvo še vedno povezovalo otroke, mladino in odrasle – da bi v njem našli prostor za ustvarjalnost, igro in druženje. In da bi razumeli, kako pomembno je, da ohranjamo svoj jezik, svojo pripadnost in svojo kulturo.
Iz rubrike Otroci preberite tudi