Realiste režira Alenka Hain, na odru so igralki Ana Ruter (v Selah je režirala predstavo Voda), Mina Švajger (najmlajša med njimi, nov, obetajoč obraz z igralske akademije) in igralci Aleksander Tolmaier (nazadnje odlično nastopal v predstavi Viktor Polnori), Dušan Teropšič (spretno je nastopal v Pokaži mi tišino!), Maks Dakskobler (odlično nastopal v Mazzinijevi predstavi Let v Rim, s soigralcem Marjanom Štikarjem) in harmonikar Roman Pechmann. Po premieri sledi 6 ponovitev, zadnja letošnja bo silvestrska predstava. Vabljeni na kabarejsko predstavo, ki obljublja zabaven večer in obenem spodbuja k razmisleku.
Alenka Hain: Pravzaprav so bili v Šentjanžu isti pogoji, meni osebno tukaj ustreza, ker se mi ni treba voziti. Zdi se mi fino, če bomo res začeli počasi, da bi se vedelo, da se tudi tukaj to dela in da se tudi tukaj to da – profesionalno delati. Se mi zdi, da je vseeno boljše v Celovcu, je nekako bolj centralno; v Šentjanžu je bilo tudi super, nič ni bilo narobe. A že ko smo imeli ponovitev predstave Viktor Polnori, so nam nekateri gledalci rekli »super, da ste tukaj, ker se nam res ni dalo voziti, ampak tukaj pa pridemo« in so dvakrat prišli. Kot pravim, meni se zdi fino in upam, da bomo uspeli in pridobili občinstvo.
Prav v tekstu samem dva rečeta, takrat ko imata resne monologe dvakrat, da sta samo »realista«. Tu se mi zdi že malo ironije, ko reče, »ja pa saj, tak je svet, jaz sem samo realist«. Ja, je malo tega. Vsaka zgodbica, kjer se kaj pretirava, lahko nekdo reče »to sem, saj sem samo realist, takšna so pač dejstva« – npr., da nekdo živi pri mami pri svojih 30 letih in nima svojega stanovanja, saj tako je realno, ali pa da se nek par med vzpostavljanjem internetne povezave sploh ne pogovarja zares, to je tudi realno. Mislim, da je malo družbenega ogledala, samo je zelo tako, hecno. Vsako zgodbico lahko vidiš na svoj način – ali se nasmeješ ali pa se zgroziš, kakor »vzameš«. Kolikor je sploh časa razmišljati o tem, saj se zelo hitro menjavajo prizori, kar se mi zdi, da pri kabaretu mora biti.
Jure Karas je napisal besedilo, pesmi in tudi sodeloval kot dramaturg. Mislim, da je Karas (glasbeni duet Slon in Sadež) napisal zelo dobre tekste na znane melodije. Tam so igrali igralci s svojimi osebnimi imeni. Tudi mi smo uporabili svoja imena v predstavi.
Predstavo lahko »vzameš«, da se samo zabavaš, ker se mi zdi, da igralci zelo dobro igrajo in da to spada zraven. Zelo hitro se menjavajo prizori, mislim pa, da zmeraj lahko od tega kaj »dobiš«. Zdi se mi, da je za vsakega nekaj.
Iz rubrike Kultura preberite tudi