Kje bo izhodišče prihodnjega delovanja Slovenskega inštituta na Dunaju?
Herbert Seher: Iz organizatoričnih razlogov bo Slovenski inštitut svoje prireditve imel na novem naslovu v petem dunajskem okraju, Einsiedlergasse 9-11, kjer je tudi sedež Slovenskega pastoralnega centra. Zelo veseli smo, da se nam ponuja ta priložnost, kar pomeni lep primer za smotrno koriščenje prostorskih možnosti na Dunaju.
Kako kaže z doslejšnjim sodelovanjewm z Inštitutom za avstrijske vede?
Dosedanjo kooperacijo z Inštitutom za avstrijske vede (Institut für Österreichkunde) v prvem okraju, Hanuschgasse 3, ki je bila zelo uspešna, bomo v zmanjšani obliki nadaljevali, kar pomeni, da bomo ob skupnih prireditvah vabili na omenjen naslov IÖK. Slovenski inštitut ima že dobre izkušnje s sodelovanjem z različnimi ustanovami na Dunaju, tako da odpira tudi nova dodatna lokacija v Einsiedlergasse zanimive aspekte in perspektive v delovanju inštituta.
Kaj načrtujete to jesen?
Jesensko delo je že v polnem teku, 15. septembra smo priredili odličen izlet, za nami sta že dve uspeli prireditvi, 9. oktobra pa vabimo na večer v spomin Milki Hartman, ki ga bo oblikovala rojakinja Eva Verhnjak-Pikalo. V tekočem zimskem semestru je v ospredju niz prireditev »hotspot«, kjer želimo podrobneje predstaviti posebno regijo na dvojezičnem ozemlju, namreč spodnji Rož. Zanimiv prikaz te pokrajine nam bodo posredovali imenitni predavatelji, mdr. Wolfgang Petritsch, Milena Olip (29. 10.), Brigitte Entner in Herta Maurer-Lausegger. Nadaljnje točke so namenjene kacetu Ljubelj, boju za severno mejo 1919 in predstavitev koroške umetnice Marie Lassnig. Od 22. do 24. oktobra pripravljamo v sodelovanju s knjižnico M. Jarca iz Novega mesta in z ozirom na izzive glede slovenskega pouka projekt, kjer bo ospredju Oton Župančič.
Ste si zastavili še druge cilje?
Slovenski inštitut se ne izmika izzivom, s katerimi smo soočeni tako na Dunaju kakor v Sloveniji in na Koroškem. Načrtujemo, recimo, srečanje s pravnikom Rudijem Voukom o aktualni situaciji koroških Slovencev ter tudi iniciative glede reševanja prostorskih problemov na Dunaju – tako za društva kot tudi za dopolnilni pouk. Vključeni pa smo tudi v čezmejno mrežo slovensko-avstrijskih društev.
