V okviru serije »Manjšine – okno v svet« je celovška Mohorjeva v ponedeljek, 4. aprila gostila Christiana Dirschauerja. Dirschauer je deželni poslanec v Schleswig-Holsteinu ter predsednik južnošlezijskega volilnega združenja danske in frizijske narodne skupnosti v Nemčiji (SSW).

Leta 1920 je na referendumu prišlo do delitve nekdanje Vojvodine Šlezije, severni del je pripadel Danski, južni del pa Nemčiji, ki sta bili pred tem v vojni za Šlezijo (1864). Po delitvi Šlezije je nemška manjšina ostala na Danskem, danska pa v Nemčiji. 

Christian Dirschauer je pripadnik danske manjšine v Nemčiji, doma v Flensburgu, od 2020 zastopa volilno zduženje SSW v deželnem zboru Schleswig-Holsteina. 40-letni Dirschauer je v Celovcu predstavljal volilno združenje SSW, organ politične soudeležbe danske in frizijske narodne skupnosti v južni Šleziji. SSW se je kot politična stranka formiral leta 1948, prej je bil organiziran kot kulturno društvo, dejavno od leta 1920. SSW je na evropski ravni z Enotno listo povezan v European free alliance. 

Danska in frizijska narodna skupnost sta v mestnem svetu Flensburga zastopani od leta 1948. Tega leta so bile Dancem v deželi priznane manjšinske pravice, pravica do jezika in šol, kakor tudi njihovo upoštevanje v deželnem zboru v Schleswig-Holsteinu. Tam so neprekinjeno  zastopani od leta 1951, volilno združenje Dancev in Frizijcev pa se je lani prebilo tudi v nemški zvezni parlament. Nič od tega ne bi bilo mogoče, če ne bi SSW-ja volili tudi ljudje iz večinskega naroda. 

Na deželnih volitvah v Schleswig-Holsteinu morajo SSW za uvrstitev v deželni zbor zbrati toliko glasov, kolikor jih je pri razvrstitvi mandatov potrebno za zadnji mandat. Politično zastopstvo ni politični privilegij, temveč izravnava neenakosti oziroma primer pozitivne diskriminacije. Trenutno ima SSW v deželnem parlamentu tri  svoje predstavnike. 

Deželna ustava Dance in Frizijce omenja od leta 1990. Ta ustava ne omenja danskega jezika, a upravna zakonodaja deželnim oblastem nalaga, da poskrbijo za prevode. Na zvezni ravni, recimo na zveznih sodiščih, tega ni. Danščina, tako kot slovenščina na Koroškem, po besedah Dirschauerja še naprej ostaja izziv za javno upravo v Šleziji. 

Pogovor s Christianom Dirschauerjem je oblikoval Günther Rautz, vodja Inštituta za manjšinsko pravo (EURAC Research Bozen). Zadnji dogodek v okviru pomladne izobraževalne serije »Manjšine – okno v svet« bo 13. maja v knjigarni Mohorjeve v Celovcu. Tam bosta maja dr. Peter Jordan in mag. PhDr. Přemysl Mácha predavala na temo »Politika krajevnih imen v večjezičnih območjih. Primerjava Koroške z regijo Těšín/Cieszyn na Češkem«.