Novice - Slovenski tednik za Koroško

Manjšinski dialog med včeraj in danes

8.9.2025 Avstrija Österreich Dana Gregorič

Projekt, ki je nastal l. 2022 v čast znamenitemu južnotirolskemu novinarju Clausu Gattererju, vadi mlade novinarje v kritičnem raznovrstnem novinarstvu. Projekt se osredotoča na manjšine, pri čemer mladi opravljajo intervjuje in tudi snemajo prispevke. Pripadniki in pripadnice manjšin v pogovoru.

Intervju z Joškom Vlasichem v kulturnem domu Kuga

Medijski projekt Claus Tandem, ki je plod sodelovanja slovenskega sporeda, Novic in drugih manjšinskih medijev, je letos že tretjič in se posveča manjšinam po vsej Avstriji. V najnovejši izdaji so si udeleženci in udeleženke pobliže ogledali slovensko manjšino na Štajerskem, Rome in Sinte, češko manjšino na Dunaju, gradiščanske Hrvate, madžarsko narodno skupnost na Gradiščanskem ter Ladince. Poleg snemanja na Peršmanu in Zilji se je od 23. do 25. julija potovalo od Dunaja prek Gradiščanskega do Gradca. Potovanje je vključevalo 14 intervjujev, 12 različnih lokacij in sedem različnih jezikov. Med intervjuvanci so bili mdr. glavna urednica Hrvatskih novin Tereza Grandić, potomec Ceije Stojke Santino Stojka ter direktorica Umetnostne hiše Gradec Andreja Hribernik.

Claus Gatterer, novinar, zgodovinar, pisatelj in dokumentarist; Foto: Gunther Waibl

V ospredju projekta pa ostajajo mladi, ki se želijo seznaniti z novinarstvom – od oblikovanja smiselnih vprašanj in pisanja člankov do snemanja in montaže filmov. Projekt ni naključno poimenovan po Clausu Gattererju. Bil je avstrijski novinar, zgodovinar, pisatelj in dokumentarist, znan po svojem zavzemanju za pravice manjšin. Deloval je kot novinar in urednik pri uglednih avstrijskih medijih, npr. pri časopisih Die Furche, Südtiroler Nachrichten in reviji Profil, ter kot urednik dokumentarne oddaje teleobjektiv na ORF. Vrhunec oz. zaključek projekta Claus Tandem je Claus-Tandem Diversity-Show, kjer se ob spremljavi glasbe in moderacije predstavijo končni izdelki mladih. »Show« je doslej potekala enkrat na Južnem Tirolskem in enkrat v ORF teatru v deželnem studiu v Celovcu. Letos pa bodo končni izdelki predstavljeni sredi oktobra v deželnem studiu na Dunaju. Cilj projekta, poleg izobraževanja mladih v novinarstvu, je namreč poudariti pomen Gattererjevega dela v sodobnem novinarstvu in zagotoviti, da se po predstavi ne bo več zastavljalo vprašanje: »Who the hell is Claus?«

Joško Vlasich, gradiščanski Hrvat, glasbenik v skupini Bruj, ustanovitelj večjezične radijske postaje Mora, politik ter vodja kulturnega doma Kuga:(71)

Najprej smo morali zahtevati veliko stvari, da smo jih lahko uveljavili. To ne velja samo za Gradiščansko, ampak tudi za Koroško. Jeziki narodnostnih skupin so namreč zapisani v državni pogodbi iz leta 1955. In vemo, da je večina stvari, ki so zdaj izpolnjene iz teh zahtev državne pogodbe, bila uresničena zato, ker so ljudje protestirali, ker so se ljudje razburili. Napad na krajevne table leta 1972 na Koroškem je bil za nas na Gradiščanskem pravzaprav začetek mladinskega dela med hrvaško mladino. Prevzeli smo moto Koroške, da je dvojezičnost boljša. Sedimo tukaj v prostoru, v hiši Kuga, kjer se je ta dvojezičnost od začetka vedno prakticirala in se še vedno prakticira.

Susanne Weitlaner, štajerska Slovenka, predsednica narodnostnega sosveta pri uradu zveznega kanclerja, predsednica društva Člen 7 ter vodja Pavlove hiše(50)

Jezikoslovci, zgodovinari tako iz Štajerske kot tudi iz Slovenije, predvsem iz Gradca in Maribora so v različnih raziskavah na terenu dokazali, da živijo tu ljudje, ki so že od vekomaj tu in govorijo po slovensko. Narečja so različna, torej tu na tem koncu imamo štajersko, prekmursko narečje, potem, če gremo vzdolž meje, v Lučanah je bolj štajersko narečje, na Soboti pa je že bolj koroško obarvano. Glede pravic naše manjšine je tako, da je uresničena medijska oskrba, ampak šele od leta 2012. Šolstvo do neke mere obstaja: imamo pouk slovenščine večinoma kot prostovoljni predmet, izvajamo ga tudi kot obvezni izbirni predmet, ampak dvojezičnega šolstva ni. Kar se tiče krajevnih tabel oz. dvojezične topografije, pa je tako, da se tu in tam kaj najde, ampak ne v imenu člena 7.

Istvan Zsótér, pripadnik madžarske manjšine na Gradiščanskem, maturant(18)

Trenutno smo v Unterwartu, po madžarsko Alsóőr. To je eno od štirih avtohtonih madžarskih naselij na Gradiščanskem, kjer se madžarski jezik še danes ohranja. Kljub številnim društvom, ki spodbujajo rabo madžarskega jezika, ter različnim pevskim in glasbenim skupinam, ki gojijo madžarsko kulturo, se jezik počasi izgublja. Zato si želim, da bi čimveč otrok tudi po končani osnovni šoli nadaljevalo z učenjem madžarščine. To bi bil pomemben korak, saj – bodimo iskreni – po štirih letih osnovne šole jezika še ne moremo zares obvladati.