V predstavi »BIOlimpijske igre« je veliko resnice. Bio pridelano sadje in zelenjava se namesto na tržnici znajdeta v hladilnici. Tamkaj čudežno oživijo ter si zaradi preprečevanja mraza in zmanjšanja dolgčasa priredijo BIOlimpijske igre.
Najprej nastopi reprezentanca krompirjev, sledi reprezentanca jabolk in hrušk, potem fižolov in zatem gozdnih sadežev … Vsak sadež ali zelenjavo predstavljajo simpatično izdelane lutke, ki se veliko gibljejo po odru in imajo pestre in šaljive dialoge. Pomembno je sodelovati, ne zmagati! Ker so mušicama in črvičku, tem nepridipravom, prepovedali sodelovati pri igrah, se ti odločijo, da jim bodo pri športnih tekmovanjih nagajali in jih pokvarili. Velika banana je napovedovalka športnih tekmovanj, v ozadju pa je predvajajo filmsko glasbo. Tekmovanje poteka v skokih, kjer pride do prepira med jabolkom in krompirjem.
Selijo se na prizorišče maratonskega badmintona, kjer so muholovci v funkciji loparjev, zgodi pa se, da badmintonsko žogico napadeta dve leteči muhi.
Sledi odbojka na mivki in nato tek. Pri teku pa obstaja možnost, da bo biolimpijski komite razveljavil tek. Duhoviti odgovor na zastavljeno vprašanje »kje pa sta muhi? – ni ju več, ker sta enodnevnici,« pa je izzval večkrat ponovljeni smeh gledalcev v dvorani.
Sodelujoči pri predstavi so se zavedali, da sta luč in glasba zelo pomembna za predstavo, zato so na pripravah tudi ta sestavni del predstave prevzeli mladi. Lepo je opaziti, kako se otroci z lutkarsko dejavnostjo razvijajo na jezikovnem, osebnem in igralskem področju. Po zaključku predstave je predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar pohvalil predstavo in mlade lutkarje. Običaj je, da se na koncu predstave nastopajočim podeli rože ali ponudi kozarec vina, lutkarje otroške lutkovne skupine »Lutke Srce« pa je povabil na kosilo.
Iz rubrike Kultura preberite tudi