Zbornik »Vleka ploha in poroka z borom«: S sramotenjem do naraščaja

Zbornik »Vleka ploha in poroka z borom« je decembra lansko leto izšel kot 57. številka Glasnika Slovenskega entografskega društva. Na predstavitvi zbornika so sodelovale Cristina Biasetto, predstavnica avstrijske UNESCO komisije, Martina Piko-Rustia, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu, Tanja Roženbergar, predsednica Slovenskega etnografskega društva (SED), pa tudi urednice Ana Svetel, Mojca Ravnik in Nena Židov. Predstavitve se je udeležil tudi Oswald Errath iz Ukev v Kanalski dolini. Kot je povedal Errath, se je »v mojem otroštvu običaj vleke ploha še izvajal v Ukvah. Pri nas so ploh vlekla neporočena dekleta, dobil pa ga je neporočen moški. Te šege pri nas že kakih 50 let ne po­znamo več.« Nasploh zbornik prinaša pregled dosedanjih raziskav vleke ploha in poroke z borom, predstavlja pa tudi odprta vprašanja o izvoru teh šeg.

Kot družno ugotavljajo na predstavitvi zbornika prisotne avtorice člankov in urednice, je namen šege vleke ploha preko sramotenja neporočenih fantov in deklet opozarjanje, naj se poročijo in z naraščajem okrepijo skupnost, zbrano okoli izvajanja tega običaja. Šega vleke ploha je bila med obema svetovnima vojnama še živa na Koroškem, Štajerskem, Gradiščanskem, Tirolskem in Salzburškem, v Prekmurju, na Gorenjskem in v Porabju. Marsikje so običaj vleke ploha še izvajali po 2. svetovni vojni, a je šega »najpozneje do 90. let 20. stoletja iz različnih razlogov povsod zamrla«, ugotavlja Martina Pika-Rustia v članku »Vleka ploha na avstrijskem Koroškem in onstran meja s Slovenijo in Italijo«, objavljenem v zborniku. V Pliberku je vlečenje ploha v 21. stoletju obnovila KIB.