Skupaj v ustvarjanju, vsaka po svoji poti

»Ideja za to razstavo se mi je porodila lani, v meni se je zbudila potreba, da je treba nekaj doprinesti k miru, in pa želja, da bi vključila tudi mladino. Leno sem vprašala, če bi sooblikovala razstavo s svojo glasbo in poezijo. Ustvarjali sva vsaka na svojem kraju in se pogovarjali o tem, na koncu pa združili najini deli,« je povedala Rezi Kolter. Na razstavi je moč videti šest inštalacij, med njimi kamne rdečkasto-oker barve, ki so potiskani s pismi in slikami družinskih članov pregnanih družin iz Bilčovsa. Položeni so na zemljo okoli simbolnega drevesca, na njih pa so izklesane črte, ki ponazarjajo njihovo pot od doma v taborišča in nazaj domov. »Vsaka inštalacija je zame zelo globoka. Zelo sem se poglobila v kamne, ki spominjajo na družine, na domačo zemljo. Moj deda je prišel domov iz 1. svetovne vojne in je najprej pokleknil in poljubil zemljo. Iz maminega pripovedovanja sem si ustvarila to sliko pred očmi in zavedanje, kako rad je imel deda domačo zemljo, in to me spremlja že od otroštva,« je povedala Rezi. »Naši predniki niso bili pregnani, babica in dedek sta bila aktivna pri uporu. Babica je bila nato obsojena na smrt in zaprta v Celovcu. Vendar je tožilca povozil vlak do smrti in je bila izvršitev dvakrat prestavljena, potem pa je bilo konec vojne in je bila rešena,« je povedala Lena. K razstavi je prispevala s pesmimi, lično natisnjenimi na rdečkaste kamne, glasbo in zbranimi posnetki govork in govorcev, ki v rožanskem, podjunskem, nemškem, hindujskem, angleškem in madžarskem jeziku spregovorijo o miru. Rezi Kolter pa je poleg kamnov ustvarila tudi »krvaveče gumbe« na žametni podlagi, skladne s kamni, ki simbolizirajo individualnost, edinstvenost, pripadnost različnim slojem in skupnostim, vsak s svojo zgodbo. Simbol miru na razstavi je tudi stol, za katerim je pritrjena zlata krogla, ki predstavlja Koroško, obkrožena z osmimi belimi kroglami za avstrijske dežele.