S knjižnega sejma v Leipzigu: Prostor srečanja za bralce in avtorje

Od 27. do 30. aprila kar mrgoli v sejemskih dvoranah Leipziga. Množice s polnimi nakupovalnimi vrečkami se prelivajo skozi ogromne dvorane, prisluhnejo doneči kritiki sodobne literature ali pa se fotografirajo z osebami v prelepih kostumih priljubljenih herojev in lopovov, ki so na obisku na Manga sejmu. Leipzig je mesto literature – to takoj spoznaš, ko se voziš po Schillerjevi cesti v centru, Goethejevi poti v Mölkauu ali pa po Shakespearjevi na jugu centra. V Leipzigu se mešajo sledi zgodovine NDR (DDR) z živahnim duhom nove generacije kreativnih glav. Eno je namreč jasno – leipziški človek ljubi knjige.

Knjižni sejem v Leipzigu je eden najvažnejših terminov za založbe, avtorje in avtorice ter knjigarne nemško govorečega prostora. Nove publikacije, predstavljene na sejmu, so važen impulz za knjižni trg. Toda Leipzig je le drugi največji sejem Nemčije – Frankfurt ga tako glede po velikosti kot tudi po naročilih za knjigarne prekaša. Zato se Leipzig osredotoča bolj na ustvarjanje stikov med bralstvom in avtorji. Lepizig je torej »sejem publike« in ponudba prireditev je ogromna. V okviru festivala potekajo med drugim tudi bralni festival »Leipzig liest« ter podelitev nagrad knjižnega sejma v Leipzigu, ki so jih letos dobili Dinçer Güçyeter za knjigo »Unser Deutschlandmärchen« v kategoriji beletristike, Regina Scheer za »Bittere  Brunnen: Hertha Gordon-Walcher und der Traum von der Revolution« v kategoriji poljudnoznanstvene knjige/esejistike ter Johanna Schwering, ki je prevedla »Die Cousinen« iz argentinske španščine v nemščino. 

Otvoritveni govor je imel avstrijski avtor Doron Rabinovici. Svoj govor je začel s spominom na dan, ko je bil povabljen kot govornik na odkritje spomenika za v Gurskirchnu umorjene Jude in Judinje. Tedaj ga je neki lokalni politik pozdravil z besedami: »Itak govorite nemško?« (Können Sie eh Deutsch?). Rabinovici je rekel: »Vprašanje te lokalne osebnosti, ali jaz, ki sem bil edini govornik prireditve, sploh obvladam državni jezik, me ni čudilo. Jasno mi je bilo, kako tuje se sliši moje ime za številne rojake ter da mnogi tudi mislijo, da ne morem biti pravi Avstrijec – karkoli naj bi to bilo – in to tudi nikoli ne morem postati.« Avtor je povezal ta spomin s protiutežjo gesla gostiteljice Avstrije »mea­oiswiamia« (več kot mi), ki poudarja prav raznolikost. »Meaoiswiamia«, tako Rabinovici, opozarja na »domačo Melange« ter na tradicijo jezikovne kritike v avstrijski literaturi. Pisatelj je končal svoj govor s kritiko diktata ter z aktualnimi primeri cenzure, kakršna je v Rusiji, na Kitajskem ali v Belorusiji, ter s pozivom, da naj literatura ter misli presegajo meje .

Kot gostiteljica je Avstrija stala v žarišču sejma. Umetniška vodja Katja Gasser je zbrala 576 avtorjev in moderatorjev. Sejemska stojnica Avstrije je bila masiven bel kubus, v katerem so bili oder za prireditve, kuratiran izbor knjig, skupna stojnica raznih založb ter kavarna, ki je postregla z edino okusno kavo v Leipzigu. Na stenah kubusa so bile obešene fotografije avstrijskih pisateljev, Marko Lipuš pa je oblikoval vizualno podobo stojnice gostujoče države Avstrije na knjižnem sejmu v Leip­zigu. V skupni stojnici je bila zastopana tudi Mohorjeva založba, pa tudi stojnica založbe Wieser ter stojnica Slovenije, ki bo gostiteljica na knjižnem sejmu v Frankfurtu. Lojze Wieser je dokazal pravo koroško-slovensko gostoljubnost in postregel obiskovalcem in obiskovalkam s šunko. Med nastopajočimi je bila vrsta znanih obrazov. Avtorica Verena Gotthardt je na primer nastopala v sklopu prireditve »Von der Vielfalt der österreichischen Gegenwartsliteratur« (O raznolikosti sodobne avstrijske literature). Na večeru s poudarkom na povezavi med Avstrijo in Slovenijo pa sta gostovali pesnica Cvetka Lipuš ter Bachmannova nagrajenka Ana Marwan. Lipuš je brala iz svoje knjige »Weggehen für Anfänger«, Marwan pa iz svoje knjige »Verpuppt«/»Zabubljena«. 

Forum Sachbuch je vabil Sabino Zwitter­ Grilc, ki je predstavila knjigo ter film »Schatten der Scham/Sence sramote«. Podijsko diskusijo je vodil ORF moderator in avtor Günter Kaindlstorfer. Profesorica Katja Sturm-Schnabl, ki ni mogla priti v Leipzig, je pozdravila publiko preko spleta. Toda tudi manjšinski prijatelji in prijateljice iz Gradiščanske so bili prisotni – na prireditvi o padcu berlinskega zidu na Gradiščanskem so brali štirje avtorji oz. avtorice. Mira Perusich je spremljala večer z glasbo in prepevala v nemščini, angleščini, narečju ter v gradiščanski hrvaščini.