Obirsko Pred štiridesetimi leti, na višku hladne vojne, ideološko zakoličenih meja in železne zavese, je jeseni leta 1979 koroški slovenski pisatelj in pesnik, kulturnik in obirski učitelj Valentin Polanšek uresničil vizijo prostega pretoka ljudi, misli, pisane in govorjene besede ter kulture pogosto zapostavljenih skupnosti: kot manjšinec je na Koroško povabil pisatelje manjšin z juga in vzhoda Evrope in Kovačeva gostilna na Obirskem je bila veliko omizje brezmejno sanjane evropske prihodnosti.

Kot je dejal Niko Kupper, predsednik DSPA, je leta 1979 Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji organiziralo pri Kovaču na Obirskem prvo pisateljsko srečanje manjšinskih pisateljev Evrope. Valentin Polanšek je bil predsednik SPZ in Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, med udeleženci je bil tudi pomembni lužiškosrbski pisatelj Jurij Koch. Z nekaj let premora je srečanje pisateljev spet močno žaživelo. Letos obhajamo tudi 45-letnico ustanovitve Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Geslo letošnjega srečanja v soboto, 5. oktobra, se je glasilo »Narečja v slovenski literaturi«. Soprireditelj je kot zmeraj bilo domače SPD »Valentin Polanšek«. Njegov predsednik Gustav Brumnik je v pozdrav dejal, da sta to vas v osrčju gora in naročju Obirja zaznamovali dve osebnosti: učitelj Valentin Polanšek in župnik Tomaž Holmar. Zasejala sta dobro seme, ki vse do danes rojeva plemenite in bogate kulturne sadove.

Impulzni referat je imela Martina Piko-Rustia, etnologinja in ravnateljica celovškega Slovenskega narodopisnega inštituta »Urban Jarnik«. Dejala je, da narečna književnost ni le poezija, ampak tudi petje. Korenine segajo tja do Kostanjčana Andreja Šustarja Drabosnjaka, »porednega pavra v Korotane«. To je potrdila z izjemno bogato bero originalov slovenske narečne pismene literarne tradicije, prepisov, knjig in znanstvenih razprav, (Kapelški pasijon, Štebenjski pasijon, Tinjska pesmarica, zbirka »Narodno blago iz Roža« Josipa Šašla), pa tudi z novejšimi in aktualnimi primeri narečnega berila in pesmi (Janko Messner, Milka Hartman, StankoWakounig, Andrej Kokot, Rezika Kanzian, Tomaž Ogris, Aleks Schuster, Marija Bartolot, Franci Sereinig – seznam še zdaleč ni popoln) ter z radijskimi posnetki in zgoščenkami. Vse to je dokaz, da je slovenščina na Koroškem zmeraj bila tudi knjižni jezik z močnim pismenim izročilom, kot je ugotovil Teodor Domej. 

Zanimanje za narečje in skrb za njegovo ohranitev sta eno, njegovo zapisovanje pa je druga plat. Vsi navzoči so potrdili, da izjemno bogastvo in mnoštvo slovenskih narečij na Koroškem vsakogar, ki piše v narečju, postavlja pred številne izzive zapisovanja. Živahna in privlačna razprava, ki se je ob tej iskri vnela, je to pa še kako potrdila. Privlačnost narečja potrjuje tudi prevod Asteriksa in Obeliksa. Vigredniks je njuno povest v slovenskem narečju umestil v nekdanjo Karantanijo. 

Barvitost časa

Doživetje je bilo prisluhniti pesmim Milice Hrobath iz njene najnovejše zbirke »Barvitost časa«. Učiteljica in pesnica s selskimi koreninami in življenjskim težiščem pri Šentlenartu pri sedmih studencih o sebi pravi, da je vsrkala prvine najrazličnejših koroških narečij. V poglobljenem pogovoru s Sabino Buchwald pa je razgrnila marsikatero pesniško srčno tajnost in poudarila, da je lirika hrana za dušo.

Tihožitja in Besi

Reginald Vospernik je predstavil knjigo pesniških zbirk Ericha Prunča »Tihožitja in Besi«, ki je izšla pri Mohorjevi in Slovenski matici v Ljubljani. Knjigo je uredil skupaj z Matjažem Kmecljem. Tihožitja so ponatis prve Prunčeve pesniške zbirke iz leta 1965, Besi pa pesniška zbirka iz zapuščine leta 2018 v Gradcu umrlega avtorja. Besi so počivali v predalu Prunčeve pisalne mize, v objavo je privolil avtorjev sin Roman Luka Prunč. Več o knjigi in njeni predstavitvi boste prebrali v naslednjih Novicah. Za Slovensko matico je spregovoril Janez Stergar, sicer predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

Za zaključek narečne pesmi

Letošnje pisateljsko srečanje na Obirskem pri Kovaču je s pesmimi olepšal in uokviril Moški zbor SPD »Valentin Polanšek«, ki ga vodi Božo Hartmann. Pred tem pa je Rudi Zelnik iz Mavčič pri Kranju spregovoril o Jenkovih dnevih, ki bodo potekali med 18. in 27. oktobrom letos v Kranju. Za zaključek so Ziljanka Marija Bartolot, Radišan Tomaž Ogris in Podjunčan Stanko Wakounig z lastnimi narečnimi pesmimi in zapisi ter Aleks Schuster z domiselnimi odrskimi utrinki  o Andreju Schusterju Drabosnjaku predstavili neizmerno bogastvo in lepoto slovenskih koroških narečij.