13. številka je, tako kot njene predhodnice, prikaz raznolikega ustvarjanja uveljavljenih in priznanih piscev; mladih ustvarjalk in ustvarjalcev in takih, ki že dalj časa pišejo, a doslej še niso objavljali. V reviji pridejo do besede avtorice in avtorji, ki so povezani s Koroško, ker tu živijo ali se (drugod, po svetu) ukvarjajo s Koroško – vsem, ki radi pišejo in s tem ohranjajo živo pisano slovensko besedo.

Revija Rastje 13 je prikaz ustvarjanja v slovenščini, letos pa v dveh prispevkih tudi prikaz koroške stvarnosti: Dominik Srienc ubere pot kombiniranja nemščine in slovenščine in s tem ponazarja živo dvojezičnost. Stanko Wakounig sooča v svojem dramskem besedilu (objavljeno v odlomkih) prav v času tik pred 100-letnico koroškega plebiscita dramskega junaka z jezikovnim okoljem, v katerem slovenščina ni bila sprejeta, temveč zasovražena in ogrožena. Tudi v drugih besedilih so prisotni zgodovinski trenutki (1. svetovna vojna, leto 1920, medvojni in povojni čas)), želja po preživetju in miru in sreči in upiranju usodi, doživljanje mladosti in starosti … Vseh teh in še mnogo drugih tem se lotevajo besedila, ki so tudi tokrat odraz ustvarjanja v najrazličnejših literarnih žanrih.

… in o nastajanju Rastja

Zbiranje prispevkov za Rastje se začenja z uredniško sejo februarja, pri kateri se uredniški odbor pomeni in zmeni za glavne smernice – kdo bo umetnica ali umetnik v Rastju, katere obletnice se velja spomniti ipd. Nato sledi prvi razpis v marcu, drugi v juniju – konec uredniškega roka pa je v začetku avgusta, da se potem pripravi za oblikovanje, pregledovanje, tisk. Vabilo je izrečeno, napisano, izdano – in sčasoma se nabirajo prispevki do dokončne zbirke besedil. S koncem urednikovanja pa se začne novo zbiranje …

…

Književno ustvarjanje dokazuje (trdo)živost slovenske besede in Rastje je del tega skozi vse zgodovinske ujme živega ustvarjalnega mozaika. Ali s pesniško besedo Gustava Januša, zapisano ob koncu njegove predstavitve na strani 196: »… ugovarjam temi,/ hvalim bel okenski križ,/ sledim južnemu vetru/ ter prisluškujem/ dvogovoru brestov./ Onemeti mi je težko.«