Niko Kupper ni več na čelu Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, nasledila ga je Amina Majetić. Po občnem zboru DSPA je v Hačku v Celovcu sledila predstavitev Knjižnega daru SPZ in Rastja 15.
V torek, 14. decembra 2021, je imelo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji občni zbor v sejni sobi Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Do tega dne je društvu predsedoval Niko Kupper, na zborovanju pa so soglasno izvolili novo predsednico Amino Majetić. Povedala je, da se zahvaljuje Niku za njegovo natančno predajo informacij in prijazno dobrodošlico ter izrazila veselje nad svojo novo funkcijo. Občni zbor so začeli s poročilom o pomembnih dogodkih od leta 2017. V letošnjem letu je bila mdr. prireditev »Naša Koroška« v Pavlovi hiši na Štajerskem, spominsko-kulturni dogodek ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici smrti Janka Messnerja in odkritje spominske plošče na njegovi rojstni hiši. V tem času so vzpostavili stike z Društvom slovenskih pisateljev v Sloveniji, s PEN klubom Slovenije, celo z društvom Simona Jenka v Mavčičah. Stefan Feinig, Ivana Kampuš, Vincenc Gotthardt, ki je bil s svojim romanom med nominiranci za nagrado kresnik, je samo nekaj imen književnikov, ki so s svojim ustvarjanjem zaznamovali letošnje leto. Sledilo je natančno finančno poročilo Janka Malleja, ki je povedal, da so letos subvencije od urada zveznega kanclerja nekoliko višje. Kupper je ob zaključku poročil navedel sedanjo sestavo društva: predsednica Amina Majetić, namestnik predsednice Stefan Feinig, tajnik Niko Kupper, namestnik tajnika Vincenc Gotthardt in blagajnik Janko Malle. O načrtih za prihodnost so navedli nekaj idej, interesantno se jim zdi področje ustvarjanja mladih in področje dramatike. Predsednik SPZ Avgust Brumnik je čestital vsem za prevzem novega položaja in zaželel uspešno delo v društvu.
Po zborovanju je bila v knjigarni Haček predstavitev zbirke »Knjižni dar« Slovenske prosvetne zveze 2022, v kateri je zbornik prispevkov »Koroški koledar 2022«, dvojezična slikanica »Medvedki v raju 2.0« Birgit Hohensasser-Schlebier, literarna revija »Rastje 15« in dnevniški zapisi »Pasje kvatre« Gabrijela Wuttija v znanstveni obdelavi Brigitte Entner. Uvodni pozdrav je na željo Mihe Vrbinca, glavnega urednika literarne revije, prebral Niko Kupper. »Književnost je, ko jo ustvarjamo, možnost prikaza, doživljanja sveta, razmišljanja v njem, na Koroškem pa ima literatura v slovenskem jeziku še dodatno nalogo in vrednost ohranjanja slovenske besede,« je ena od njegovih pozdravnih misli. Kupper je nato na kratko predstavil revijo Rastje, ki vsebuje lirična, prozna in razpravljalna besedila različnih avtorjev in avtoric. Nekaj odlomkov iz Rastja sta prebrala Amina Majetić in Martin Kuchling.
Janko Malle je nekoliko podrobneje predstavil zanimivo vsebino aktualnega zbornika koroškega koledarja. »Koroški koledar 2022« začenja nekrolog, ki ga je napisala Irena Destovnik, tokrat v spomin Jožetu Blajsu, biv-šemu ravnatelju Mladinskega doma, ki je bil v pokoju komaj eno leto in je letošnjega septembra umrl. Nekrolog je nastal na podlagi pogrebnih govorov, ki so jih imeli Vili Ošina, Georg Gombos in Avguštin Malle. Sledi vsebinski sklop o pisateljskem velikanu Janku Messnerju, saj je bilo letošnje leto posvečeno njegovi 10. obletnici smrti in 100. obletnici njegovega rojstva. V zborniku so objavljeni povzetki govorov z letošnje Prešernove proslave. V Messnerjev sklop spadajo še spomini na Pokržnikovega Luka z naslovom »Neprestano v živi ogenj drezaš«, ki ga je objavila Lidija Golc. V tem sklopu je objavljen slavnostni govor Elene Messner, pisateljeve vnukinje, ob odkritju spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Dobu pri Pliberku. Urška Perenič je napisala daljši članek o Juriju Kozjaku, slovenskem janičarju, delu Josipa Jurčiča. Nina Štular povzame svoje nagrajeno magistrsko delo, ki se dotika teme Slovencev v zamejstvu in po svetu in v katerem proučuje zgodovinsko temo v zvezi z borbo za slovenski jezik v romanih Valentina Polanška.
Dragana Laketić »S knjigo v roki do boljše bralne pismenosti« ob 60-letnici bralne značke v Sloveniji seznanja z bralnimi akcijami, ki so namenjene izboljšanju bralne pismenosti mladih; Daniel Wutti in Eva Hartmann pa se ukvarjata s spominsko kulturo.
»Naj omenim še eno pomembno zadevo v koledarju, in sicer je Irena Destovnik ob 10-letnici dogovora ob postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov intervjuvala vse tiste, ki so h kršitvi tega vprašanja nekaj prispevali oz. imeli pri tem odločilno vlogo,« je dodal Malle. Objavljeni so tudi govori ob podelitvi Rizzijeve in Kugyjeve nagrade. Pregled gledališkega dogajanja na Koroškem v sezoni 2020/2021 je sestavil Aljaž Pestotnik z graške univerze. Predstavljen je bil tudi povzetek slikanice, ki jo je napisala socialna oskrbovalka Birgit Hohensasser-Schlebier, ki zaključuje študij filozofije in si prizadeva za vnos filozofije miru v prakso. Zgodba govori o globalnem segrevanju in rasni nestrpnosti.
