Celovec Ko je bilo leta 2014 v arhivu oddelka za evolucijsko antropologijo Univerze na Dunaju odkrito gradivo o rasnih preiskavah prebivalstva občine Šentjakob v Rožu leta 1938, je bilo začudenje tudi v znanstveni srenji precejšnje. Dotlej namreč ni bila znana nobena tako obsežna »meritvena akcija rasnih kriterijev,« ki bi jo nacionalsocialistični režim izvedel na civilnem prebivalstvu v Avstriji. V poletju po anšlusu Avstrije Veliki Nemčiji so namreč v Šentjakobu premerili in fotografirali okoli 3200 prebivalcev – od komaj nekaj mesecev starih dojenčkov do betežnega 91-letnika.

Slovensko prosvetno društvo Rož je v tako imenovanem spominskem letu 2018, 80 let po priključitvi Nemčiji in sto let po koncu prve svetovne vojne, skupaj z beljaškim društvom Industrijska kultura in zgodovina vsakdanjika z zgodovinarjem Wernerjem Koroschitzem na čelu v opuščenem šentjakobskem kinu Jannach pripravilo odmevno razstavo o teh »rasoslovnih preiskavah« (odprta je bila do 9. decembra). Te dni je pri Mohorjevi založbi izšel tudi dvojezični katalog razstave z naslovom Vermessung/Meritev.

V njem so objavljeni tako znanstveno osnovani prispevki kot tudi dokumentacija same razstave. Zgodovinar Michael Koschat med drugim piše o občini Šentjakob kot »nemško-nacionalnem vežbališču in žrtvi nacistične rasne politike,« meritve in njihovo ozadje poglobljeno predstavlja raziskovalec Koroschitz, o pojmu rasa ter o njegovi neupravičenosti pa razglablja biolog in antrolog Ulirich Kattmann. Poleg tega so objavljeni tudi intervjuji, ki jih je Ajda Sticker opravila s posamezniki o pomenu drugačnosti ter slikovno gradivo z razstave.            Bojan Wakounig