V četrtek, 7. aprila zvečer, je bila knjigarna Haček skoraj premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti pesmim Ernsta Jandla in Janija Oswalda v doživeti dvojezični interpretaciji Dietmarja Pickla. Literarni večer je na saksofonu spremljal Gilbert Sabitzer.
Knjižni center Haček je bil v četrtek zvečer do zadnjega kotička napolnjen z obiskovalkami in obiskovalci, ki so tam spremljali doživeto Picklovo podajanje večinoma duhovitih in ironičnih pesmi Ernsta Jandla (1925–2000) in Janija Oswalda (1957). Ob vseh razlikah v pesniški govorici oba pesnika druži določena pronicljivost, dar opažanja, ki je sposoben tudi iz povsem banalnih in vsakdanjih situacij destilirati poetični smisel. Dober primer za to je Jandlova pesem Hausbesuch/Obisk na domu, v kateri pesnik med drugim pravi, da če pride obisk in nimamo postelje zanj, naj se obisk uleže kar poleg nas na tla, ki bodo takoj dvakrat manj trda.
Dietmar Pickl (rojen leta 1941) je pevec, filozof, ustanovitelj zbora Hortus Musicus in recitator moderne poezije ter pesmi upora. Pickl je leta 2016 prejel Rizzijevo nagrado. Med drugim je oblikoval večere s poezijo Petra Handkeja, Petra Turrinija, H. C. Artmanna, Srečka Kosovela, a tudi Michaela Guttenbrunnerja in Andreja Kokota, recimo skupaj s Praprotnicami v okviru projekta »Kruh in svoboda«.
Poslušali smo predvsem humorne pesmi obeh avtorjev, pri Jandlu bolj ironično-lakonične, pri Oswaldu pa bolj vzneseno, da ne rečem ognjemetno iskrive. Govorile pa so te pesmi o ljubezni, spolnosti, zakonski zvezi, higieni, bolečini, vseh mogočih obsesijah in zagatnih situacijah, če naštejemo nekaj tem, ki jih obravnava poezija Ernsta Jandla in Janija Oswalda.
