Cvetka Lipuš je v četrtek, 21. aprila zvečer v knjigarni Haček predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko Odhajanje za začetnike.
Navodila za uporabo ponedeljka, Kako oditi, Ti, ki nisi več, Večno, Voščilo so nekatere od pesmi, ki jih je na literarni večer prebirala pesnica Cvetka Lipuš in s tem ustvarila pravo meditativno in pomirjujoče vzdušje v prostoru knjigarne Haček. V njih se sprašuje o pomenu besed, ki so običajno nepredmetni življenjski pojmi (npr., kaj je večno) in tako prevladuje bivanjska tema. Obiskovalci smo se lahko predali tudi čudovitim skladbam za kitaro, ki jih je profesionalno izvajala Katarina Sima. V uvodnem pozdravu sva z vodjo knjigarne Haček Hanzijem Mlečnikom poudarila pomen in tradicijo praznovanja svetovnega dneva knjige, ki ga je razglasil Unesco leta 1995 na predlog Španije. Noč knjige se na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji prireja že osmo leto, v trodnevni prireditveni program Noči knjige 2022 na avstrijskem Koroškem (19., 20. in 21. april) je spadal tudi literarni večer s Cvetko Lipuš.
Cvetka Lipuš se je rodila leta 1966 v Železni Kapli. Na celovški univerzi je končala študij primerjalne književnosti in slavistike. Petnajst let je živela v Ameriki, kjer je na Univerzi v Pittsburghu zaključila študij bibliotekarstva in informacijskih ved, dela in ustvarja pa v Avstriji. Objavila je sedem pesniških zbirk. Za svojo zbirko pesmi Kaj smo, ko smo je prejela nagrado Prešernovega sklada. Njene pesmi so prevedene v angleščino, nemščino in bolgarščino. Na vprašanje, zakaj je naslov najnovejše pesniške zbirke Odhajanje za začetnike, Cvetka Lipuš odgovarja, da je v naslovu aluzija (namig) na vse priročnike, ki so zelo popularni in jih kupujemo za vse mogoče in nemogoče stvari v življenju. »V tej zbirki so odhajanja prijetna, vsakdanja, kot je selitev, potovanje, in seveda odhajanja, ki so morda težja, odhajanje v intimo, odhajanje spomina, seveda končno tudi smrt.« Pesnica se je odločila uporabiti besedo »začetniki« ne le zaradi aluzije na priročnike (prodajne uspešnice ali bestsellerje), ki jih je danes na vsakem vogalu ogromno, temveč tudi zato, ker smo »začetniki« ob dejstvu, da so v življenju določena dejanja, ki jih naredimo samo enkrat in nikoli več. Na koncu prireditve se je Hanzi Mlečnik zahvalil vsem navzočim: »Draga Katarina, ti si nam zelo olepšala ta večer, na katerem smo se pomirili, draga Cvetka, beseda je bila, beseda je in beseda bo – hvala tebi, hvala tudi publiki, da ste prisluhnili.«
