V nedeljo 10. novembra, se je končala vsakoletna dunajska knjižna in knjigotrška prireditev BUCH WIEN 19 (KNJIGA DUNAJ 19). Na »Dolgi noči knjig« se je dogodilo maratonsko branje številnih avtoric in avtorjev. Avstrijskemu pisatelju Norbertu Gstreinu so podelili Avstrijsko knjižno nagrado za roman Ko sem bil mlad. V veliki hali sejemskega razstavišča v Pratru so bile na ogled predvsem letošnje knjižne izdaje avstrijskih založb. Več sto avstrijskih in tudi drugih razstavljalcev iz različnih držav je na stojnicah in na spremljevalnih prireditvah razstavilo zadnje knjižne novosti. Tudi vse tri slovenske celovške založbe, Mohorjeva, Drava in Wieser, so se predstavile z zanimivimi najnovejšimi knjižnimi izdajami, seveda predvsem s tistimi, ki so izšle v nemškem jeziku.
ZALOŽBA WIESER si je na primer že zelo zgodaj pridobila ugled z literarno oblikovanimi nemškimi potovalnimi priročniki, ki so več kot samo to. So namreč kvalitetno urejene antologije, ki ne popeljejo bralca ob tekstih uglednih pisateljev in strokovnjakov le k znamenitim kulturnim in zgodovinskim spomenikom in h karakterističnim pokrajinskim značilnostim določenega kraja ali dežele, temveč mu predvsem usmerijo pogled k enkratnim duhovnim značilnostim določenega področja. Dve letošnji novosti te dolgoletne in že tradicionalne zbirke založbe Wieser sta knjigi o moravskem glavnem mestu Brno in o norveškem pristaniškem mestu Bergen. Založnik Wieser je na prireditvi pokazal tudi svojo kulinarično spretnost, ko je na kuharskem odru nastopil z novo knjigo iz serije Der Geschmack Europas (Okus Evrope).
TUDI DRAVA je na stojnici ponudila več novih knjig v nemškem jeziku. Še posebej aktualne so pri tej založbi knjige s socialnega in družbenokritičnega področja, na primer publikacija v Gradcu rojenega pisatelja in psihoanalitika z iranskimi koreninami Sama Maanija. V knjigi Warum wir Linke über den Islam nicht reden können (Zakaj se mi levičarji ne moremo pogovarjati o islamu) se avtor na kritičen način razmejuje z aktualnimi političnimi pojavi, še posebej pa postavi bralcu vprašanje o njegovem stališču pri aktualnih razmejevanjih med desnimi, levimi in liberalnimi stališči.
CELOVŠKA MOHORJEVA ZALOŽBA se je tudi tokrat predstavila z bogato bero novih knjig, priročnikov in turističnih vodnikov, na primer o Dobraču, kamor nas v njegov naravni park v posebni knjigi popelje Bernd Martinschitz. Ta najstarejša slovenska založba pa ne ponuja le obilne bere domoznanske in z zgodovino povezane literature, temveč poleg tega več literarnih novosti slovenskih avtoric in avtorjev iz Avstrije, ki pišejo tudi v nemškem jeziku. Letos je opozorila obiskovalce prireditve BUCH WIEN 19 na tri nove literarne publikacije, na dvojezično slovensko – nemško zbirko eksperimentalne poezije Rob krožnika in obzorje izpod peresa Stefana Feiniga, na zbirko kratkih zgodb herausgehen Verene Gotthardt in na roman Leva Detele Die kahl geschlagene Welt (Do golega posekani svet) o prvi svetovni vojni in zlomu nekdanje avstro – ogrske monarhije.
Prireditev ima tudi presežni mednarodni značaj. Letos so na njej opozorili na novosti nekaterih čeških, bolgarskih, ukrajinskih in izraelskih avtorjev. Tudi slovenska književnost je bila na tej tradicionalni dunajski knjižni in književni prireditvi dobro zastopana. Že več let pripravljata slovenska Javna agencija za knjigo (JAK), ki je publikacije slovenskih avtorjev razstavila tudi na posebni stojnici, in dunajski Slovenski informativni center SKICA Slovenski literarni teden. Letos so na odrih dunajske knjižne prireditve in na različnih spremljevalnih lokacijah s predstavitvijo svojih novih knjižnih izdaj v nemških prevodih nastopili Drago Jančar, Aleš Šteger, Mojca Kumerdej in Mirt Komel, v posebnem sklopu pa so predstavili tudi slovensko književnost za otroke.
Drago Jančar je svoj najnovejši roman Ko ljubezen tudi, ki je izšel v nemškem prevodu Daniele Kocmut pod spremenjenim naslovom Wenn die Liebe ruht pri dunajski založbi Zsolnay, 7. novembra predstavil tudi v literarnem združenju Alte Schmiede. Kritika je Jančarjevo zgodbo iz druge svetovne vojne o »partizanski ljubezni brez upanja« sprejela z velikim zanimanjem. Perverznost vojne se po mnenju enega od recenzentov kaže na primeru protagonistke Sonje, ki skuša svojega mariborskega prijatelja Valentina rešiti iz gestapovskih zaporov, a se mora zato predati esesovskemu oficirju, ki se je iz nekdanjega s Slovenci povezanega Ludeka spremenil v nemškega rasista Ludwiga.
Jančar kritizira v romanu tudi povojne izvensodne dogodke novega komunističnega režima. To pa je tudi tematika publikacije avstrijskega publicista Martina Pollacka, ki je na svojo knjigo Ženska brez groba (Die Frau ohne Grab) 10. novembra opozoril na branju v okviru prireditve BUCH WIEN 19. V tej publikaciji iste založbe Zsolnay opiše znani avtor, ki je bil urednik nemške revije Der Spiegel, usodo svoje tete Pavle, nepolitične v Sloveniji rojene Nemke, ki je bila poročena z organistom in cerkovnikom Francem Drolcem v Laškem. Poleti 1945 so jo aretirali in poslali v taborišče, ki se je nahajalo na gradu Hrastovec. Očitno je tu, stara sedemdeset let, umrla zaradi izčrpanosti, lakote ali bolezni. Martin Pollack je želel ugotoviti, kje se nahaja njen grob, a ga je iskal zaman, ker groba ni. Žrtve so anonimno zakopali v 16 jamah na bližnjem pokopališču v Spodnji Voličini.
Aktualno prisotnost slovenskih avtoric in avtorjev dobro dokumentira tudi najnovejši katalog DIE LITERATUR 2018 / 19 Interesne skupnosti avstrijskih avtoric in avtorjev na Dunaju. Poleg že omenjenih avtorjev sta v katalogu med drugim navedeni najnovejši publikaciji Janka Ferka (zbrana proza Zwischenergebnis / Vmesna bilanca – založba Leykam, Gradec) in pesniška zbirka Anje Golob (Anweisungen zum Atmen / Navodila za dihanje – založba Edition Korrespondenzen, Dunaj). Na stojnici Interesne skupnosti je bilo razstavljenih več knjig slovenskih avtorjev, med drugim tudi nova pesniška zbirka Leva Detele Vor der Morgenröte (Pred jutranjo zarjo), ki je izšla v ediciji pen austria pri dunajski založbi Löcker.
Med številnimi dogodki letošnje prireditve BUCH WIEN 19 je bila posebno zanimiva »živalska predstavitev« slovite drame Karla Krausa Zadnji dnevi človeštva, v kateri klasik avstrijske literature biča nečlovečnost prve svetovne vojne. Na podlagi te drame je avstrijska umetnica Deborah Sengl prestavila 44 »ne – človeških« prizorov v živalski svet. 200 nagačenih belih podgan, zastopnic »knjižnih moljev« oziroma »knjižnih podgan« (= Leseratten, kot v nemščini imenujejo marljive bralce knjig), posreduje v posebni inštalaciji gledalcem ironične scene iz Krausove drame o ubijalski vojni, splošni družbeni neumnosti in barbarski nečlovečnosti, ki so še tudi dandanes nadvse aktualni.
