Literarni večer s prozo, poezijo in narečjem

V k & k je bila preteklo soboto finisaža razstave »100/10 Janko Messner, zapuščina Janka Messnerja«. 

 »Odprtje razstave je bilo v oktobru na ogled v Musilovi hiši, načrtovana je tudi selitev razstave v Pliberk, Železno Kaplo in nato v Ljubljano,« je povedala Julija Obid-Schellander s k & k v Šentjanžu. Teoretični del finisaže je predstavil Dominik Srienc, poleg njega so bili kot posebni gostje povabljeni Eda Velik, Roman Schellander in Stefan Pinter. Prebrali so izbrane odlomke besedil, ki jih je napisal Messner. 

Nedavno ste lahko zasledili novico, da je dežela Koroška odkupila zapuščino Janka Messnerja in da jo bo hranila v Musilovem institutu. Srienc je povedal, da ob odprtju razstave oktobra »ni bilo jasno, da bo dežela Koroška kupila zapuščino Janka Messnerja«. »Veselim se zapuščine ne le za inštitut, ampak za vse nas. To je nujen in ključen korak za raziskovanje koroško-slovenske literature in literature Janka Messnerja,« je dodal. Zapuščina Janka Messnerja je zelo obširna. Musilov institut danes hrani pr. 40 kartonov Messnerjevih arhivskih dokumentov. Zaključil je z mislijo, da so časi danes zelo drugačni, a vendarle nekaj iz te preteklosti še vzbuja občudovanje in nagovarja k posnemanju: da se upremo, kadar nam hočejo vzeti svobodo. Schellander je pred prebiranjem dejal, da se splača poseči po literaturi Janka Messnerja, ker je vedno znova zanimiva, ker človek marsikaj pozabi. Zgodbi, ki ju je prebral, mdr. povesta, kako je bil južni del Celovca še slovenski ali vsaj dvojezičen v prejšnjih časih. Obiskovalci finisaže smo slišali tudi Messnerjevo poezijo. Pesem »Tri želje« je prebrala Eda Velik in ob tem dejala, da je bil Messner zelo vesel, ko sta jih s sestro uglasbili in da ga je to spodbudilo k nadaljnjemu pisanju. Duhovito je pripomnila, da jima je podal napotke, ki sta jih skušali upoštevati: »Recitativno, baladno, brechtovsko, odsekano, 5. kitico lirično, 7. in 8. kitico odločno, nekoliko himnično.« Finisaža je poleg teoretičnega in poetičnega dela vsebovala dialektološki del – Stefan Pinter je namreč bral v pliberškem narečju. 

Iz rubrike Kultura preberite tudi