
Priročnik je nadgradnja projekta »Zemljevid Gorjancev« iz leta 2008, ki je temeljil na delu Jozija Packa s Plešivca. Tedanji zemljevid je spodbudil zanimanje za nesnovno imensko kulturo, ki jo velja ohraniti pred pozabo. V preteklosti ni bilo na voljo zemljevidov, zato so ledinska imena imela orientacijsko moč, saj so prefinjeno označevala tiste terenske lastnosti pokrajine, po katerih so se prebivalci orientirali v okolici. Novi priročnik razlaga pomen geografskih imen, ki jih je ustvarila skupnost prebivalcev in ki nam omogočajo pogled v zgodovino, saj se v njih zrcalijo življenjski pogoji te skupnosti.
V priročniku je zbranih 89 hišnih in 287 ledinskih imen. V arhivih je moč najti različne zgodovinske zapise ledinskih imen, saj zapisovanje nekdaj ni bilo standardizirano.
Preprosto prebivalstvo v Kotmari vasi je govorilo predvsem slovensko rožansko narečje, pisarji gosposke pa so zapisovali, kar so slišali. In zakaj so sploh zapisovali ta imena? Glavni avtor knjige in predsednik društva Vinko Wieser ugotavlja, da so imena zapisovali zato, da je gosposka lahko obdavčila podložnike. Pravi, da je tako »GPS kmetov postal tudi GPS gosposke.«
»Veseli nas, da po priročniku segajo starejši ljudje, ki marsikatero besedo še poznajo, srednja generacija, ki manj dobro pozna te pomene, pa tudi mladi, ki se zanimajo za pomen geografskih označb in hišnih imen. Zahvaljujem se vsem, ki so projekt podprli. Pri znanstveni razlagi sta angažirano sodelovala Florian Jordan in Martina Piko-Rustia. Z zbiranjem in razlago imen smo skušali pokazati, kako z znanstvenim pristopom in znanjem domačega narečja na Koroškem pridemo do pravih korenin besed. Zanimivo je, na kako prefinjen način je preprosto prebivalstvo opisalo svojo okolico in se tako orientiralo v prostoru. Ker so ta imena zasidrana v naravi oz. v opazovanju okolice, so se obdržala dolga stoletja, tudi več kot tisoč let.« Priročnik je oblikovan tako, da poleg pomenskih razlag imen nudi še vidno podobo ročnega zapisa besed, osvetljuje pa tudi zgodovinska ozadja, kar bo uporabnike zagotovo vabilo k ponovnemu prebiranju, s tem pa tudi k odkrivanju zgodovine domačih krajev. Za oblikovno podobo dvojezične knjige je poskrbel Peter Wieser, izšla pa je pri Založbi Drava.
Iz rubrike Kultura preberite tudi