Projektni partnerji pri zbiranju in oživljanju ledinskih imen: Vinko Wieser, SPD Gorjanci; Martina Piko Rustia, SNI Urban Jarnik; Klemen Klinar, RAGOR; Mitja Rovšek, SPZ

Celovec Nedavno tega je raziskovalec z innsbruške univerze Gerhard Rampl na posvetu o pomenu ledinskih imen v Tischlerjevi dvorani v Celovcu poročal o pomembnosti poznavanja starih krajevnih poimenovanj za reševanje življenj. Ko reševalci prejmejo klic za pomoč na podeželskih območjih, namreč nemalokrat izvedo le za ledinsko ime. Sistematično kartografiranje tirolske okolice z ljudskimi poimenovanji je torej rešilo že nemalokatero življenje. 

O povsem podobni izkušnji pravi tudi Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (RAGOR). Zemljevide z ledinskimi imeni je za svoje potrebe naročila Gorska reševalna služba Slovenije (GRS). Z enako utemeljitvijo kakor avstrijski tirolski reševalci.

RAGOR je bila skupaj s Slovensko prosvetno zvezo (vodilni partner), Krščansko kulturno zvezo in Gornjesavskim muzejem Jesenice med letoma 2011 in 2015 partner v čezmejnem evropskem projektu FLU-LED, v katerem so na južni in severni strani Karavank zbirali in popisovali tradicionalna ledinska imena. Obenem so pripravili spletno stran in izdali vrsto zemljevidov.

Ta torek so projektni partnerji iz FLU-LEDa v celovškem knjižnem centru Haček predstavili prenovljeno, posodobljeno in izboljšano spletno stran za ledinska imena tostran in onstran mejne črte na Karavankah. Na spletni strani z naslovom ledinskaimena.si ali flurnamen.at so na voljo vsa doslej zbrana imena. Vsako ime je dopolnjeno s točno geografsko pozicijo, vsi doslej v tiskani obliki izdani zemljevidi – v Avstriji in Sloveniji – so na voljo v formatu pdf, obenem pa je mogoče neposredno sporočiti nova imena ali predloge za morebitne popravke. Pobudniki vabijo k sodelovanju vse, ki imajo še nepoznane informacije.

»Spletna stran naj nevidno kulturno dediščino spet napravi vidno,« je dejal glavni urednik spletnega portala Vinko Wieser. In ne samo vidno, temveč tudi slišno, saj so, kjer je bilo mogoče, zapisanim ledinskim imenom dodani tudi zvočni posnetki v izvirni obliki, torej v narečju. Odslej pa je spletna stran primerna tudi za rabo na pametnih telefonih – med sprehodi po naravi bo torej mogoče brž izvedeti za ime polja, travnika, gozda ali doline, kjer posameznik ravno je. Izgovorov za nepoznavanje ledinskih – slovenskih, starodavnih – imen torej zmanjkuje. In dobro je tako.