Letos bo KPD Šmihel na Davidovem travniku pripravilo že 40. vaški praznik. Prireditev bo v nedeljo, 22. septembra. O nastanku in razvoju te tradicionalne vaške kulturne prireditve smo povprašali nekdanjo društveno tajnico Leno Budin.

Kako in kdaj ste spoznali KPD Šmihel?

Lena Budin (74): Sem domačinka, rojena v Šmihelu. Naša družina je že več generacij povezana z društvom, moj praded je bil prvi predsednik in tudi starši so vedno sodelovali v društvu. Ljubeče so nas vzgajali kot Slovence in tako si bil v naši družini s šestimi otroki avtomatično del kulturnega ustvarjanja v Šmihelu. Pri desetih letih smo šli s ponosom v Slovensko gimnazijo.

In kam vas je pot vodila po gimnaziji?

Postala sem učiteljica, sprva v ljudski šoli v Vogrčah, pozneje pa v srednji šoli Pliberk, kjer sem poučevala angleščino, slovenščino in ročne spretnosti za fante. Krajši čas sem bivala v Angliji in ko sva se leta 1973 z možem vrnila, mi je tedanji predsednik Črčejev Fritz Kumer rekel: »Boš pa zdaj ratala tajnica.« Hvaležna sem možu, ki me je podpiral, da sem ob službi in dveh otrocih imela čas za šmihelsko društvo. Društvena tajnica sem ostala kar 40 let, to delo mi je bilo v veliko veselje, naloge pa sem oddala pred desetimi leti.

Se še spomnite, kako so zaživeli vaški prazniki?

Leta 1985 je predsednik društva Karl Gril rekel, da moramo poleti, ko je bilo veliko gasilskih veselic, nekaj narediti za kulturo. Iniciiral je vaški praznik, da bi obiskovalcem pokazali, kako se je včasih delalo: stara kmečka opravila, naloge delavcev, pripravo hrane … Vaški prazniki so bili res zanimivi, saj smo vsako leto imeli drugo temo, tako smo na prazniku tkali s statvami, strigli ovce, s kolovrati predli volno …

Kaj opažate, če primerjate začetna leta s praznikom v modernih časih?

Opažam, da se spreminja vsa družba, seveda tudi delo na kmetijah, kjer nekatera opravila in orodja izginjajo. Spremenil pa se je tudi interes obiskovalcev in njihovo védenje o našem okolju, prehrani in opravilih. Nespremenjeno ostaja, da na praznik prihajajo mladi in starejši domačini in prebivalci sosednjih krajev, pa tudi, da vaški praznik privabi ljudi, ki sicer ne hodijo na kulturne prireditve. To nas zelo veseli.

Kaj so značilnosti praznika?

Gospodinje iz okolice napečejo krape in pogače, ki jih poleg klobas in pijače prodajamo na travniku. Sicer pa na vaškem prazniku ni prodajnih stojnic. Gre predvsem za prijetno druženje v slovenskem jeziku, za prikaze opravil in za tekme, npr. za lupljenje krompirja, »klofanje« sončnic ali lovljenje orehov. Včasih smo pripravljali bolj rokodelske igre, npr. vleko hlodov ali žaganje, zdaj pa prevladujejo igre za dobro voljo. Seveda za otroke pripravimo poseben program, posebne igre.

Vaški praznik je znan po srcih iz lecta …

Naša srca so odlični medenjaki, ki jih dobijo vsi, ki kaj prispevajo: gospodinje, ki kaj spečejo, tisti, ki na prazniku pokažejo opravila ali opremo, pa tudi tisti, ki sodelujejo pri igrah. Srca vsa leta pečejo v pekarni Haimburger, v četrtek pred praznikom pa odbornice srca okrasimo s sladkornim prelivom, jih zavijemo in opremimo s trakovi. Veseli nas, da pri tej tradiciji sodelujejo tudi mlada dekleta. Lectova srca so zelo okusna, narejena po receptu, ki je skrivnost pekarne. Za letošnji praznik bomo pripravili 140 src. Letos je na dan pred praznikom v Šmihelu ekološka tržnica, mi pa upamo, da bo na obe prireditvi prišlo precej ljudi.         

Micka Opetnik je članica šmihelskega društva že 47 let. Je mentorica dveh gledaliških skupin in društvene gledališke šole, aktivno pa sodeluje tudi pri pripravah letošnjega praznika.

Kaj ste pripravili za jubilejni 40. vaški praznik?

Micka Opetnik (65):  Imamo utečene stalnice: šmihelska Godba na pihala bo praznik otvorila ob 14.00, sodelovala bosta šmihelski zbor Gorotan in Ansambel Korenika, ki bo igral do 18.00. Ob letošnjem jubilejnem prazniku bodo žene pokazale, kako se dela oz. stepa maslo (po domače putr), klekljarice pa nas bodo uvedle v spretnost klekljanja.

Letos bodo obiskovalci lahko sodelovali pri veselih tekmah z orehi, sončnicami, jabolki in v spretnem metanju žoge. Najboljši med njimi bodo kot vsako leto za nagrado prejeli lectovo srce – simbol vaškega praznika.

Na letošnjem jubilejnem prazniku pa bomo obiskovalkam in obiskovalcem vse dosedanje vaške praznike predstavili v slikovni dokumentaciji. Slike nazorno kažejo pestrost prikazov opravil iz preteklosti in raznolikost tekem. Seveda je ta dokumentacija obenem dragocen prikaz uspešne zgodbe našega praznika.