Stati inu obstati.: Alternativni 10. oktober v Borovljah

Desetooktobrske proslave v deželi Koroški večinoma še zmeraj potekajo po istem kopitu in istem ideološko-vsebinskem vzorcu, »muštru« – tu zmagoviti Nemci, tam Slovenci oz. Slovani, ki so se v tistih časih med 1918-1920 hoteli nasilno polastiti koroške zemlje, si jo prisvojiti, čemur »zmagovita« stran pravi »Land­nahme«. Kar pa menda zaradi »uspešnega abverkamfa« ni uspelo. Te proslave so enojezične, nemške, pri njih za Slovence in slovenščino ni mesta. Navidezno domovinsko vzdušje sme »motiti« kvečjemu občasno slepomišenje o »vindišarjih«, teh ljudeh, ki Slovenci nočejo biti, Nemci niso, pa kljub temu govorijo slovensko, saj kaj drugega njihova »vindišarščina« ni. Hočejo biti le Korošci, kar smo tudi Slovenci in Nemci v deželi. Tako se je zgodilo na primer v sredo, 9. oktobra 2024, na proslavi domovinarskih društev pri spomeniku  s puhlim nazivom Stätte der Kärntner Einheit na dvorišču deželne hiše v Celovcu. Govornica »vindišarjev« je govorila samo nemško. Tudi očenaš so žebrali samo nemško.

Iz drugačnega testa je bilo ulično praznovanje, alternativno praznovanje desetega oktobra v četrtek, 10. oktobra popoldne  v boroveljski Kindergartengasse/Ulici otroškega vrtca, na katero je vabila boroveljska civilna pobuda Freiheit – Svoboda s profesorjem Danielom Wuttijem na čelu. Praznovanje je bilo odprto, neposredno, nasmejano, razgibano, pisano. Brez zastav, herojske baklade in bander, brez rjavih gvantov in dirndlnov, zato pa z vetrom, dežjem, marelami ter pestrim sporedom. V marsičem je spominjalo na Oktobrske arene v 70.  in 80. letih prejšnjega stoletja.Odstirale so megle zatohle nemškonacionalne preteklosti dežele in odpirale pogled na sproščeno in samoumevno dvojezično Koroško. Alternativno srečanje za 10. oktober naj postane stalnica, je derjal Daniel Wutti. Spomeniki za brambovce križem kražem po deželi so samo nemški, kot bi tiste davne dni šlo zgolj za nemško Koroško. 10. oktober je še zmeraj ideološko zelo problematičen. Proti temu se je treba upreti, se spuntati. Stati inu obstati, je dejal Primož Trubar. 10. oktober tudi ni bil praznik za Slovence.  

Ta praznik je bil pod streho hiše, kjer je leta 1907 Deutscher Kindergartenverein, podružnica nemškonacionalnega Schulvereina Südmark v namen potujčevanja in ponemčevanja, ustanovil nemški vrtec. Ta vrtec je obiskoval tudi Roman Verdel, predsednik SPD »Borovlje« in Dvojezičnega vrtca Jaz in ti-Du und ich. Slovenskim otrokom so v vrtcu hitro vsilili nemščino in izbrisali identiteto, češ »slowenisch is schiach«. A slovenske pesmi in viže, ki jih je Roman kot petleten otrok igral na harmoniki, pa so bile dobrodošle. V tem poslopju so danes jasli Dvojezičnega vrtca. Pisateljica Angelika Peaston je spregovorila o svojih spominih na otroška leta in desetooktobrska praznovanja. Univ prof. Klaus Schönberger je pometel z bajko o koroškem prastrahu. Ta bajka je nastala v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot opravičilo za vpletenost Korošcev v nacistična zlodejanja. Tako so se nasilneži in agresorji spremenili v žrtve, slednje pa so naredili za nasilneže. Dejal je, da je večinsko in uradno zgodovinsko spominjanje na Koroškem dostikrat podobno uri pravljic in pripovedk. Skoraj ducat spominskih pobud z dvojezičnega dela Koroške, od Memoriala Kärnten-Koroška preko Spuvnij se v Šentjakobu v Rožu, Pobude Erinnern v Beljaku, Mauthausen Komiteja Kärnten Koroška in Iniciative Zablaško jezero je predstavilo svoje cilje za odprto in strpno Koroško in proti izrivanju slovenščine in potvarjanju zgodovine. Katarina Sima na kitari je zelo dobro obiskano prireditev ovila v blagozvenečo glasbeno kopreno.