Spominsko obeležje za žrtve evtanazije v celovškem Klinikumu

Predsednik MKK Aleksander Petritz, arh. Klaus Holler, dež. glavar Peter Kaiser, primarij Georg Pinter

Vsakoletna spominska hoja, ki jo v dostojen spomin na žrtve nacističnega nasilja in krivosodja prireja platforma Memorial Kärnten Koroška, je letos bila povezana z odkritjem spominskega obeležja v parku Centra za starostna obolenja (geriatrija) v celovškem Klinikumu za osebe, ki so na tem kraju postale žrtve nacističnega evtanazijskega programa. Spominsko obeležje je na pobudo vodstva Centra za starostna obolenja podprla in udejanila KABEG, družba za upravljanje deželnih bolnišnic.

Odkritje spominskega parka in obeležja pod geslom »Erinnern« (spominjanje) in spominska hoja do deželnega sodišča sta bila v petek, 6. maja 2022. Celovški gaukrankenhaus, kot so nacisti poimenovali deželno bolnišnico, je pod njimi postal prava morilnica, saj je režim v tako imenovani »norišnici« bolnišnice ob sodelovanju zdravniškega osebja pokončal na stotine prizadetih ljudi, od otrok do starčkov, skratka »življenja nevredna« življenja, ali pa jih je poslal v smrt v Hartheim pri Linzu. Znanstveno je to temno dobo obdelal Helge Stromberger, arhitekt Klaus Holler pa je načrtoval spominsko obeležje z imeni 277 žrtev. 



Vhod v spominski park celovške geriatrije

Mirjam Zwitter-Šlemic je v povezavi spomnila na 80. obletnico pregona koroških Slovenk in Slovencev in na potrebo spomina na žrtve evtanazije. Predsednik KABEG Arnold Gabriel je dejal, da je soočanje z zgodovino v duhu spominske kulture potrebno. Dietmar Alberer, ravnatelj medicinskega oddelka, je naglasil, da se po dolgih letih molka bolnišnica končno sooča z dobo nacističnih zločinov. Pot spominjanja vodi iz teme v luč, je dejal primarij geriatrije Georg Pinter in je spominsko obeležje imenoval nov kamenček v mozaiku deželne spominske kulture.  

Arhitekt Klaus Holler je spominsko obeležje postavil pod geslo »Erinnern« (spominjanje) in opozoril na to, da je od besed do dejanj le majhen korak. Za župana Christiana Scheiderja je odkritje spomenika viden znak proti nasilju nad ljudmi. Deželni glavar Peter Kaiser je menil, da je spominsko obeležje obtožnica proti zločinom, za katere so mnogi upali, da bojo itak potonili v pozabi. S tem spomenikom so žrtvam vrnjena imena in dostojanstvo.

Glavna govornica Gitka Opetnik kot psihoterapevtka spremlja žrtve prve, druge in tretje generacije in njihove travme, ki jih je povzročil nacistični režim. Govor je posvetila svoji babici, ki je bila več kot poldrugo leto nasilno na oddelku za evtanazijo in ji je uspel beg iz tega grozljivega kraja. Njenega strica so obsodili na smrt, ker ni hotel služiti v nemški vojski. Opetnik je poudarila, da doživeta nasilja ne tarejo le neposredno prizadetih, ampak v obliki strahu, more, depresij in podobnih pojavov vplivajo celo v četrti rod. Brez strokovne podpore in spremstva potomci teh znakov ne razumejo in ne vedo za njihove vzroke. Te je mogoče odkriti le v pogovorih, zato je skrajni čas, da prebijemo led molka in preživelim žrtvam vrnemo besedo in čast. 

Potrebna čuječnost družbe

Po odkritju spominskega obeležja je sledila spominska hoja do deželnega sodišča, kjer stoji spominska stela za 47 mož in žena, ki so se tako ali drugače uprli nacističnemu režimu in zato bili na celovškem sodišču obsojeni na smrt.

Podpredsednik deželnega sodišča Manfred Herrenhofer je dejal, da se s spominsko hojo in odkrivanjem spomenikov spominjamo žrtev, hkrati pa ostrimo čuječnost civilne družbe za pojave, ki ogrožajo osnovne temelje demokratične družbe, pravosodje na Koroškem pa opozarja na izrojenost nacističnega krivosodja. Intendant deželnega gledališča Aron Stiehl je naglasil, da mora gledališče biti tudi kraj razprave, soočanja z zgodovino in spomina. Zato bo na gledališču večer z zbranjem iz Freislerjevih procesov. Predsednik Memoriala Aleksander Petritz je zahteval sredstva za temeljito znanstveno obdelavo nacionalsocialistične strahovlade na Koroškem. 

Preden je Pevski zbor Sele, ki je pod vodstvom Romana Verdela skupaj z duom Masis že v Centru za starostna obolenja oblikoval glasbeni spored, občuteno zapel zadnjo pesem, so ob prebiranju imen žrtev navzoči položili rože pred stelo.                                       

Iz rubrike Kultura preberite tudi