Spominska slovesnost Ljubelj-sever: Skrajni čas je za muzej na Ljubelju

Že vrsto let na severno stran Ljubelja vabi pobuda Mauthausen Komitee Kärnten/Koroška, ustanovljena pred 30 leti. Na južni strani obujajo spomin na taboriščnike, ki so v nemogočih razmerah kopali karavanški predor, že vse od konca 2. svetovne vojne. Prvo dejanje slovesnosti je polaganje vencev pred vhodom v predor. Tam so prvi venec položili potomci taboriščnikov iz Francije, sledil je predstavnik francoske ambasade, nato venec uradne Koroške, Avstrije in njene vojske ter številnih spominskih pobud. Uradno Slovenijo je zastopala generalna konzulka Maja Balant Slobodjanac. Nato se je dogajanje preselilo na ozemlje nekdanjega taborišča, kjer sta za glasbeni okvir poskrbela Silvia Igerc na citrah in Arthur Ottowitz na ustni harmoniki.

 V imenu Mauthausen Komitee Kärnten/Koroška je njegov predsednik Manfred Morokutti izrazil željo po sodobnem spominskem centru, neke vrste muzeju na Ljubelju, kjer bi lahko obiskovalci v miru reflektirali vtise s tega kraja groze, »ki kaže, česa vse je zmožen človek«. Kot je dejal Morokutti, je cilj pobude, ki jo vodi, »mladini ponuditi oklep, s katerim se bodo lahko soočali z antisemitizmom, desnim ekstremizmom in propagando«. 

Med govorniki so bili tudi deželni glavar Peter Kaiser, Claude Simon, predsednik Francoskih prijateljev Mauthausna, vnukinja Janka Tischlerja Saša Jesse in nekdanji zvezni predsednik Heinz Fischer.

Mladino sta zastopali Tamara Joainig in Emilija Pirker iz društva Lila Winkel, ki se zavzema za rehabilitacijo in podporo žrtev nacizma. Med gosti letos zelo slovesne in dostojne prireditve naj omenimo Petra Gstettnerja, brez katerega bi uradna Koroška laže pozabila na ljubeljski lager, državno poslanko Olgo Voglauer in dekana Janka Krištofa. Mesto Celovec je zastopal mestni svetnik Franz Petritz, občino Borovlje podžupanja Monika Klengl, Koroški muzej pa direktor Wolfgang Muchitsch.