Konec minulega tedna je bil v znamenju spomina na koncentracijski taborišči na Ljubelju in spominjanja na trpljenje jetnikov in zločine nad njimi na teh krajih grozote. Na spominsko proslavo v soboto, 10. junija na severni strani predora na arealu bivšega ljubeljskega kaceta je vabil Mauthausen komite Kärnten Koroška.
Dve spominski smeri
Letošnji pričevalec o nacističnih zločinih naj bi bil 90-letni Ernst Grube, predsednik Združenja dachavskih kacetnikov, a je moral na žalost odpovedati. Njegov govor je prebral dachavski podžupan Kai Kühnel. Grube je opozoril na različni spominski tradiciji v Sloveniji in v Avstriji. Dočim se v Sloveniji že desetletja dostojno spominjajo žrtev kaceta na Ljubelju, so v Avstriji in Nemčiji desetletja skušali nacistično preteklost pomesti na smetnjak zgodovine, jo zamolčati. Na Koroškem je obstoj kaceta na Ljubelju bil desetletja zamolčan, šele 20 let po koncu vojne so v Dachauu uredili spominsko obeležje. Dejal je, da sta spomin in spominjanje orientacija in kompas našega ravnanja in da je spomin na ljudi na krajih zlih dejanj še kako potreben. Grube, ki je po materi Jud, je kot otrok preživel kacet Theresienstadt/Terezino, njegovi dve teti pa sta bili leta 1942 umorjeni v okviru akcije Reinhardt, ki ji je poveljeval koroški nesojeni vojni zločinec in masovni morilec Odilo Globočnik. Grube je pozval mladino, naj se zavzema za človeške vrednote, naj se zoperstavlja vojni.
2025 Koroško leto spominjanja
Predsednik Komiteja Mauthausen Manfred Morokutti je spomnil na to, da so na dan pred 80 leti prišli prvi jetniki v južno taborišče na Ljubelju in da je dolžnost družbe, da tu »uredimo spoštljiv spominski kraj«. Na Koroškem je bil prav ta kraj dolgo zamolčan. To je potrdil tudi škof Jože Marketz, ki je kot slavnostni govornik dejal, da v prvih letih njegovega službovanja v Borovljah nihče ni govoril o koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Koroški deželni glavar Peter Kaiser je napovedal, da bo leto 2025 na Koroškem leto spominjanja, kajti kultura spominjanja in demokracija sta trdno med seboj povezani.
Predsednik mednarodnega Mauthausenskega komiteja Guy Dockendorf pa je dejal, da je treba svoj živ dan pričevati o zločinih nacifašizma in o uporu proti njemu. Spominsko proslavo na Ljubelju so popestrili dijaki in dijakinje celovške šole WIMO, glasbenika Klaus in Eliz Lippitsch ter slikar Hans Gerhard Klein.
V imenu Komiteja Mauthausen Kärnten-Koroška je Vladimir Wakounig v okviru spominske proslave na slovenski strani Ljubelja pred spomenikom »Obtožujem-J’accuse« v spominskem parku pri južnem taborišču položil venec. Slavnostni govornik je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je poudaril prispevek zamejskih Slovencev pri osvoboditvi izpod nacifašizma. Za precej začudenja pa je poskrbel glasbeni prispevek ansambla Slovenske vojske.
