»Preteklost je sedanjost – Naša odgovornost danes«. S tem naslovom je Slovensko prosvetno društvo Bilka pripravilo spominsko prireditev ob 80. obletnici pregona koroških Slovenk in Slovencev. Poleg tankočutnega podajanja glasbe godalnega kvarteta Noreia so jo oblikovale govornice Katja Gasser, Katja Weiss, Lena Kolter in Tabea Gasser.

Polno dvorano Izobraževalnega centra Bilčovs je najprej pozdravila Marija Weber-Ogris, predsednica SPD Bilka. Uvodni skladbi (Oblaki so rdeči) godalnega kvarteta Noreia je sledila prva govornica, novinarka Katja Gasser. Izhodišče njenega govora z naslovom »Vpliv zgodovine na sedanjost« je bila fotografija njene družine po materini strani, družine Ogris, posnete par let pred deportacijo aprila leta 1942. Mama je Katji Gasser pogosto pripovedovala o pregnanstvu, tedaj še mladi Katji pa nikakor ni šlo v glavo, da je njena okolica razen mame o pregnanstvu molčala. »Nisem mogla razumeti, da je mogoče kaj takega doživeti in preživeti,  ne da bi človek zasovražil soljudi, sokrajane, ki so – to je treba jasno in glasno povedati – sokrivi, da je prišlo do te katastrofe.« Po njenih besedah so bila potrebna desetletja za razumevanje tega, da je bil tudi molk oblika samoobrambe, saj je bila bolečina tako močna, da ni bilo mogoče govoriti o njej. 

Tako kot nekoč tudi danes obstajajo situacije odločitve in izbora, v katerih se človek odloča bodisi za dobro bodisi za zlo, je dejala Katja Gasser. Po njenih besedah je mir zelo fragilen in si je treba zanj prizadevati vsak dan. Dodala je tudi, da nimamo alternative za vero v razsvetljenstvo in humanizem, poleg tega pa moramo razumeti, da demokracija ni samoumevna. Fašistične sile so po njenih besedah tiste, ki nimajo nobenega spoštovanja do demokratičnih institucij, ki delijo družbo v večvredne naše in manjvredne druge, ki poudarjajo razlike med nami. Koroška ima na tem področju veliko izkušnje, je povedala Gasserjeva, kar se med drugim kaže v zdesetkanju slovenske manjšine, ki danes »nikomur ne more biti več nevarna«.  

Godalni kvartet Noreia v akciji. Kvartet je nekaj dni kasneje, 11. maja, zmagal na tekmovanju izvajalcev komorne glasbe ARTEDEA.

Naslednja govornica je bila Katja Weiss, ki je spregovorila o kartonastem kovčku njene mame, s katerim je bila mama kot triletna deklica deportirana v Nemčijo. Kovček je mamo spremljal skozi tri leta pregnanstva, v vojaškem tovornjaku, v živinskem vagonu, v delovnem taborišču Hesselberg, kjer ji je lagerführer prepovedal sedeti na tleh, češ da »uničuje travo«, na pogradu v taborišču in ob vrnitvi na Koroško. »Pregon je travmatično doživetje, ki človeka spremeni v najglobljem bistvu,« na kar še danes opominja mamin kartonski kovček, pravi Katja Weiss.

Lena Kolter je na spominskem večeru prebrala nekaj odlomkov iz dnevnika svoje babice Ane Zablatnik. In sicer zato, ker te babičine vrstice kljub preživetim grozotam dihajo samospoštovanje in zaupanje vase. Prebrane vrstice dnevnika Ane Zablatnik so govorile o času v zaporu, o izdaji, o raciji gestapa in SS policije, o sramotenju koroških Slovenk in Slovencev, o smradu jetniške celice, mučenju in zasliševanjih, a tudi o pogumu in veri v boljši jutri. 

Tudi zadnja govornica Tabea Gasser, najmlajša govornica na letošnji spominski prireditvi SPD Bilka, je spregovorila o svoji babici Mojcej Gasser, in sicer v obliki svojega pisma babici. Njeno pismo izraža grozo spričo dejstva, da je bila osemletna babica z družino izgnana zato, ker je govorila in čutila slovensko. Na poti iz pregnanstva domov, ko je družina mislila, da je najhujše že za njimi, je za posledicami poškodbe v tujini umrl babičin brat Jozi. Tabea je ob omembi babičinega skrivanja v protiletalskem za-klonišču pred bombami zaveznikov omenila tudi bombe, ki danes padajo na Ukrajino, in se ob koncu svojega govora babici zahvalila, da je ohranila slovenski jezik v družini. 

Ganljiv spominski večer v nabito polni dvorani Izobraževalnega centra Bilčovs je s tankočutnim izborom skladb sooblikoval godalni kvartet Noreia v sestavi Lena Kolter (violina), Alma Portič (violina), Anna Bednarchuk (viola) in Jana Tomaschütz (čelo). Med drugim tudi s čustveno priredbo ukrajinske ljudske pesmi  »Pluve kacha po Tysiny« v godalnem aranžmaju Anne Bednarchuk.