Prireditev sta povezovala moderatorja Aleksander Tolmaier in Ute Pichler. Za sporočilo ob dnevu koroškega plebiscita sta letos zaprosila nekdanjo podjetnico Rozi Wernig iz Šmarjete v Rožu in redovniško sestro Regino Tolmaier, ki še prostovoljno dela v domu za ostarele »Dom Marija« v Pliberku.
Regina Tolmaier je v svojih ganljivih besedah povedala, da »nikoli ne bo pozabila, kaj se je zgodilo.« Dodala je, da je zanjo bil 10. oktober, ko je šla v šolo, boleči dan in da so tedaj šli v šolo z nekakšnim neznanim občutkom krivde, ker so se spraševali, zakaj so drugačni kot ostali. K tej misli je pripela kratko zgodbo, ki jo je slišala od očeta, ko je odraščala. V njej je ponazorila, da smo ljudje kot drevesa, ki smo močno zakoreninjeni v tleh, kjer rastejo. Na teh drevesih pa rastejo najrazličnejši sadovi. Tukajšnja tla so »naša domovina, neglede na jezik, ki ga govoriš,« in da je pomembno, da dobro živimo skupaj v tem »našem sadovnjaku.« Rozi Wernig, ki je prav tako kot sestra Regina Tolmaier morala kot otrok prisilno zapustiti domovino, pa je začela prav tako z besedami »odpustiti ja, pozabiti pa ne moreš, kaj smo doživeli. Veseli smo bili, ko smo bili spet doma. Ampak je bilo zelo težko, ker še vedno nismo bili dobrodošli v naši domovini.« Kot željo za bodočnost pa je Wernig je rekla, da naj se približamo drug drugemu in da naj izkazujemo več spoštovanja.
Spominsko prireditev ob obletnici plebiscita so letos glasbeno oblikovali Godba avstrijske vojske, Skupni mladinski zbor, v katerem je sodelovala tudi Višja šola Šentpeter, ter skupina Brass Boys. V pogovorih za glasbeno oblikovanje prireditve je bil letos tudi projektni zbor Krščanske kulturne zveze »Mladina poje«, ki je letos prvič zapel na pevski reviji Koroška poje. Do nastopa ni prišlo, ker je bila želja odgovornih, da projektni zbor na spominski prireditvi dežele ob dnevu koroškega plebiscita poje tudi četrto kitico koroške himne, ki pa zaradi svojega izvora ostaja sporna točka. Prav s to kitico in z evropsko himno za njo je izzvenela letošnja prireditev, pri čemer je bilo opazno in slišno, da četrte kitice marsikdo od navzočih ni pel.
Iz rubrike Kultura preberite tudi