Pod pokroviteljstvom predsednikov Avstrije in Slovenije so minulo sredo v Velikovcu odkrili skupno spominsko ploščo za vse avstrijske, slovenske in srbske padle vojake v koroških bojih 1918-19.

»Umrli so v veri v svojo domovino, ker politika ni našla mirne rešitve mejnega spora,« je bilo tudi že zadnja leta sporočilo spominske prireditve koroške konsenzne skupina na pokopališču v Velikovcu. Ta skupina se je razvila iz dialoga med Marjanom Sturmom in Josefom Feldnerjem.

 Tudi spominska plošča, ki so jo odkrili minulo sredo na pokopališču v Velikovcu, vsebuje pod istim geslom imena padlih avstrijskih, slovenskih in srbskih vojakov v koroških bojih 1918-19. Plošča nima narodnostne hierarhije, imena so razporejena po abecedi, konsenzna skupina pa je zapisala: »Tako je napočil čas, da po več kot sto letih spora in nezaupanja na spominski plošči zabeležimo vse padle na obeh straneh, toda ne po narodnostni, državni ali vojaški pripadnosti, temveč bo abecedem redu in s tem simbolno končamo konflikt.«

Leta 2013 so se v Velikovcu prvič spomnili tudi žrtev nasprotne strani v mejnem sporu, leta 2016 pa so se spominske proslave udeležili tudi nosilci tradicije borcev za severno mejo iz Slovenije.

Zgled za velikovško spominsko ploščo je mednarodno spominsko obeležje v Notre Dame de Lorette v Franciji, ki ga je francoski predsednik Hollande leta 2014 odkril v spomin na padle prve svetovne vojne. V obliki elipse je tam po abecedi zapisanih okoli 500 000 imen.

Nov način spominjanja

Josef Feldner je povedal, da četudi je pred nami še veliko dela, lahko v znamenju današnjega brezkonfliktnega sožitja na Koroškem rečemo, da je obrambni boj minil. Med drugim je ugotovil, da manjšinam po prvi svetovni vojni v Evropi ni šlo dobro, prav tako pa po koncu nacističnega režima tudi v drugi avstrijski republiki ni bilo zadovoljivih možnosti za ravoj slovenskih sodržavljanov.

Marjan Sturm pa je povedal,  da se EU razlikuje od drugih nacionalnih držav po tem, da se je iz zgodovine katastrof 20. stoletja naučila in začela razvijati transnacionalno samokritično spominsko kulturo. Sturm dobesedno: »Pri tem igrajo mrtvi važno vlogo. ‘Spomin iz mrtvašnice. Poskus o modernem evropskem spominjanju’ je zapisal Tony Judt v epilogu svoje knjige o povojni Evropi.« 

Sturm je dodal: »Vesel sem, da smo na Koroškem spoznali signale časa in prav v evropskem duhu začeli z novim načinom spominjanja, ki vključuje vse strani. ‘Umrli so v veri v svojo domovino, ker politika ni zmogla mirne rešitve mejnega konflikta’ je geslo današnje prireditve. Prepričan sem, da je tak način spominjanja usmerjen v prihodnost in nas bo naredil odporne proti vsem oblikam nedemokratične miselnosti. Klanjam se pred padlimi z obeh strani in zagotavljam, da bomo delovali v smeri sožitja sodelovanja in sprave.«

Za dialog je potreben pogum

Kot zastopnik obeh klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru je spregovoril Danijel Grafenauer: » Potreben je napor in pogum, začeti odprt dialog med nekdanjimi nasprotniki. Danes smo se tukaj zbrali, da na pietetni način ustvarjamo pogoje, ki nacionalizme umirjajo in ustvarjajo priložnosti ter pogoje, da bo bivanje v tem čezmejnem prostoru lažje. S tem, ko se spominjamo in priklanjamo spominu na več kot 420 na tabli zapisanih vojakov, ki so padli v bojih za mejo po prvi svetovni vojni, pošiljamo sporočilo tudi živim. Spominska tabla/spomenik naj bo prežeta s pacifizmom in naj nas opominja na grozote vojne, ki se pripetijo takrat, ko umanjka dialog med nasprotniki.« Grafenauer pa je povedal še sledeče besede: » Spomenik nam ponuja možnosti za razmišljanje o sedanjosti, o ravnanju z zgodovino in osebnimi zgodbami. Predvsem politični predstavniki ter predstavniki civilnodružbenih organizacij stojijo pred veliko odgovornostjo, da družbi prenašajo pomembna sporočila miru, sodelovanja in dialoga. Naj nam spomin na padle služi kot »obroč spomina«, ki ga danes zaključujemo in znova začenjamo v ustvarjanju skupne kulture spominjanja.

Na spominski prireditvi so spregovorili še predsednik deželnega zbora Reinhart Rohr,  predsednica Zveze društev »GENERAL MAISTER« Lučka Lazarev Šerbec, zastopnika mladine Manuel Jug in Manuel Freithofnig in župan Velikovca Markus Lakounigg. Zapeli so pevci iz Grebinja, pesem in prevod pa sta povedali Angelika Peaston in Ivanka Kampuš. Moderiral je Raimund Grilc, spominsko ploščo pa sta blagoslovila katoliški župnik Zoltan Papp in evangeličanski župnik Igor Vukan.