Spominska hoja bo 25. aprila v Celovcu: Hoja v spomin na obglavljene

Letošnja hoja je namenjena deseterici žena in mož iz škocjanske občine ter okolice Etne vasi (Ettendorf) v Labotski dolini. Na smrt obsojeni člani in članice skupine so bili hči Elizabeta in oče Jožef Ročičjak, Komarjeva iz Male vasi pri Škocjanu, hči Terezija in mati Terezija Mičej iz Šentvida v Podjuni, Ivan Klančnik z Raven na Koroškem ter člani skupine iz Etne vasi: Josefine Kampl, hči Maria in oče Markus Zellnig ter zakonca Irma in Markus Käfer.

Roland Freisler, predsednik zloglasnega berlinskega folksgerihtshofa je trikrat sodil v Celovcu in vsakič zapustil krvavo sled, krvavo rihto, vsega skupaj enaintrideset (31) smrtnih obsodb. Prvič je aprila 1943 na smrt obsodil trinajsterico iz občin Borovelj, Sele in Železna Kapla-Bela (obglavljeni 29. aprila 1943 na Dunaju), drugič decembra 1944 deveterico skupine iz Trebinje pri Beljaku (obglavljeni 23. decembra 1944 v Gradcu) in tretjič ter zadnjič začetek januarja 1945 deseterico skupine iz Etne vasi in škocjanske občine. Obglavljeni so bili 12. januarja 1945 v Gradcu in pokopani v skupinskem grobu.

Prvo spominsko hojo je na pobudo avtorja tega besedila izvedel MKK aprila leta 2008 ob 70- letnici t. i. anšlusa Avstrije k nacistični Nemčiji in 65-letnici obglavljenja trinajsterice iz občin Borovlje, Sele in Železna Kapla-Bela. 

V Selah je stara prerokba napovedovala ta grozni dogodek:

»Kadar bo sveti Marka obhajal veliko noč, kadar bo sveti Anton binkoštoval, kadar bo sveti Janez Krstnik molil Rešnje telo kleče, takrat bo ves svet vpil gorje!« To se je zgodilo aprila leta 1943, ko je bila najpoznejša velika noč stoletja.

Pot spominske hoje pelje od celovškega gradu (Burg), kjer je bil sedež gestapa, do deželnega sodišča. Tu je bilo od 1941 do 1945 zaradi upora proti režimu na smrt obsojenih 47 mož in žena, na stotine drugih pa na ječe in vrženih v kacete. Tem 47 žrtvam je MKK leta 2013 pred deželnim sodiščem postavil dvojezično spominsko stelo. Leta 2015 pa je na pobudo MKK deželna vlada v Gradu namestila dvojezično spominsko ploščo.

Hoja se bo pričela na dvorišču celovškega Gradu. Od tam bo šla do deželnega sodišča in spominske stele za žrtve. Po tej poti so po besedah pokojne Ane Jug, roj. Olip, iz zaporov pri sodišču gonili težko uklenjene jetnike in jetnice na zasliševanja na sedežu gestapa. Pri steli bo zaključna manifestacija. Pevsko bo celotno spominsko prireditev spremljal zbor »Dečle Danice«.